Pozdravljeni!
Ker me teme o škodljivosti določene hrane pač malo vznemirijo, sem kontaktirala (tako čisto po novinarsko) Lj. mlekarne in jih prosila za njihov vidik. Odgovor je tak, komentirala ga ne bom, mleko bomo pa še naprej pili, razen, če mi bo kdo dokazal, da se z njim zastrupljamo – a saj se z vsako stvarjo na tem našem ljubem svetu…

Spoštovani !

Občasno se pojavljajo članki s takimi in podobnimi trditvami glede mleka. Iz
svojega osebnega strokovno – tehnološkega poznavanja tematike vam lahko
odgovorim naslednje:
1. Homogenizator je že leta 1899 patentiral August Gaulin, v mlekarski industriji se uporablja torej že sto let.
2. Namen homogenizacije, ki je relativno enostaven fizikalen postopek razbijanja velikih maščobnih koroglic na manjše je, da se maščoba, ki je lažja od mlečnega seruma, ne bi več izločala na površino. To je še bolj opazno pri hladnem nehomogeniziranem mleku, kajti mlečna maščoba se sprime v večje strdke, ki plavajo po površini. Maščoba je nosilec teksture in okusa, torej je ta enakomerna, samo kadar je tudi maščoba enakomerno razporejena po vsem živilu.
3. Homogenizacija mleka je sestavni del tehnološkega postopka tudi pri vseh tistih mlečnih izdelkih, ki v času fermentacije mleka daljši čas mirujejo in bi izločanje maščobe na površino vplivalo na teksturo. Pomembno je tudi vedeti, da je maščoba na površini ob prisotnosti zraka podvržena kemijskim procesom, kar najprej spoznamo po neprijetnem, žarkem okusu. Glede
na zahteve po vedno daljših rokih uporabnosti svežih mlečnih izdelkov, je to lahko velik problem.
4.Homogenizirano mleko se uporablja tudi v proizvodnji fermentiranih izdelkov kot so jogurti, probiotični fermentirani izdelki, kislo mleko, deserti, namazi, kisla smetana in podobno, torej vsi proizvodi, kjer je izločanje maščobe na površino nezaželjeno in za potrošnika nespremenljivo.
5. Naj pa povem še to, da se homogenizacija ne uporablja samo v
mlekarski tehnologiji, ampak v vseh živilskih tehnologijah, kjer moramo zagotoviti enakomerno sestavo živila v trajanju roka uporabnosti.
6. Povezava med homogenizacijo mleka in kalcijem meni osebno ni poznana v takšni obliki kot jo navajajo v omenjenem članku. Znano je, da je za vezanje kalcija v kosteh in zobeh pomemben vitamin D, ki je topen v maščobah in se ravno tako nahaja v mleku in, da je v mleku ugodno razmerje med kalcijem in fosforjem, vendar to ni najpomembnejši vir, ne pozabimo na sončno svetlobo. Dobro bi bilo tudi vedeti koliko maščobe je vsebovalo
mleko?
7. Iz nehomogeniziranega mleka se proizvajajo v večini vsi siri.
8. Ko smo v Sloveniji proizvajali pasterizirano, nehomogenizirano mleko (dobrih deset let nazaj) in ga polnili v plastične vrečke in kartonsko embalažo, smo bili proizvajalci nič kolikokrat deležni kritike potrošnikov, da polnimo vodeno mleko, ker so pozabili strjeno maščobo postrgati iz stene vrečke ali kartona.

Navedla sem vam nekaj lastnih izkušenj in razmišljanj o omenjeni
problematiki, upam, da vam bodo v pomoč. Jaz članke s tako in podobno vsebino zelo skrbno preberem in pri oblikovanju svojega mnenja uporabim vsa teoretična in praktična znanja, ki sem si jih pridobila v skoraj dvajset letni praksi. V tem primeru se mi postavi vprašanje, kaj so poleg mleka jedli otroci, vemo, da nam danes ponujajo vso mogočo otroško hrano obogateno z vitaminskimi in mineralnimi prepareti. Verjetno niso pili samo mleka. Kje
je potekala ta raziskava, je ta vzorec res reprezentativen? In še in še. Moji otroci pijejo pasterizirano homogenizirano mleko, pojedo ogromno jogurtov, sira res bolj malo. V primerjavi z ostalo hrano (predvsem hitro pripravljeno) sem prepričana, da je to boljša izbira. Ne pozabimo, da nas večina živi v velikih urbanih naseljih, da žal nimamo časa za vsakdanje
nakupe in se zato moramo odločati za proizvode, ki so industrijsko pripravljeni. Garancija pri teh proizvodih pa je, da so bakteriološko varni, četudi nimajo >šarma domačega

Hvala Tinkara za članek.
Jaz sem zadnjič kupila Bohinjsko mleko, ki je polnjeno v vrečki in je nehomogenizirano. Saj je fino, ko sem obujala spomine na svoje mlade dni, ko smo kupovali mleko pri bližnjemu kmetu, saj se je maščoba prav tako izločila na vrhu. Mi smo pobirali to smetano, in jo porabili na 100 načinov. Ampak, to Bohinjsko mleko ima najmanj 3,9% maščobe, jaz pa se že tako ali tako borim s kilogrami….
Sem se pa odločila, da ko bo Pikica začela piti mleko, ji ga bom kupovala to Bohinjsko, saj otroci baje rabijo maščobe, jaz pa bom verjetno pila – homogenizirano….

Lep dan, Vesna

Zelo si se potrudila, in hvala ti. Sicer, tako kot do sedaj ne bom na vrat na nos verjela, da je to dobro in omenjeni odgovor resnično resničen, bomo mleko in mlečne izdelke še dalje uporabljali.
Alternativa, kot so sojino mleko in ostalo se mi zdi enako “rizična”, kot kravje mleko. Kravje mleko že nekaj časa iz takšnih ali drugačnih razlogov na tapeti nezdravega živila.

lp

Tudi jaz se ti zahvaljujem za tole poizvedovanje.

Rekla pa bom tole – ZMERNOST! Če se bomo tega držali in se ne bomo prenažirali, bo že pol storjenega. Škodljive posledice se po mojem mnenju pojavijo samo, če z neko stvarjo pretiravamo (kolk pa spijemo mleka na dan?).
Čips bi naj povzročal raka – če ga kdo otroku ponuja vsak dan in ta otrok vsak dan zmaže vrečko, bi mene tudi skrbelo.

lep “zmeren” pozdrav

neja

Najbolje je, da človek posluša svoje telo. Npr. jaz se mleku že nekaj časa izogibam, pa ne zaradi člankov, ampak ker me po njem začne boleti želodec in se enostavno ne počutim dobro, ampak nekako “obteženo”. Če komu ustreza, pa ga naj pije v zmernih količinah, a že to, da mnoge po mleku boli trebuh, mislim, da kaj pove o tem našem mleku…

Mislim da ne! Pomeni lahko to, da ima taka oseba tezavo s prebavljanjem laktoze. Podobno bi lahko ljudje s cekalijo oz preobcutljivostjo na gluten razlozili, da ker se po kruhu ne pocutijo dobro, to kaze na kvaliteto kruha.