hipnoza / hipnoterapevt
Fant me je pustil. Noče več slišat zame. Meni pa se dobesedno trže od ljubosumja in posesivnosti. do te mere, da mu grozim. Ne pomaga (seveda ima prav, da se ne odziva). Ne pomaga pa, ker sem to že večkrat delala, scene in podobno. Ampak še vedno ostaja dejstvo, da jaz bom znorela od ljubosumja. Najraje bi se ubila. Ne pretiravam, če napišem, da že vsaj 5 mesecev jočem zaradi tega vsak dan. Se ne spomnim dneva, da mi ne b bilo hudo.Tudi v službi gre zelo slabo, do te mere, da sem postala nedelovna in sledi odpoved v službi, s čimer se tudi jaz strinjam, ker ne delam nič.
Sprašujem vas zelo resno, če mislite da hipnoza v takih primerih pomaga in če je sploh kak psihiater, ki to izvaja. Vsaj da si pridobim malo pozitivnega mišljenja, ker to zdaj ne gre in ne gre. Vidim samo brezno in nenormalno bolečino. Meša se mi od groznih mislih, da je z drugo, da ga ni več. Ne sprejmem. Ne zmorem. Pri psihatrih sem že bila, večkrat. Ker najbrž si ne dovolim, da mi karkoli pomaga. Ja, nočem živet, torej si nočem pomagat. Sedaj boste rekli, da če si sama ne pomagam, mi ne more nihče. Ampak jaz nimam motivacije. Obsedena sem z njim.
Prosim Vas za odgovor.
Pozdravljeni,
odločite se za redne preglede pri psihiatru. Hipnozo vidite verjetno kot lažjo pot, da se bo zgodilo nekaj kar racionalno menite, da je nujno, da se zgodi.
Čustva, ki jih zaznavate so razdiralna, slej ko prej se morate z njimi soočiti, če si želite urediti življenje ob drugi osebi.
Odločite se za preglede pri psihiatru, ne glede na vaše pretekle izkušnje. Tokrat vztrajajte.
lp
Pozdravljeni, še enkrat.
V življenju se nam ni treba opredeljevati. Posebej ne, če nam to ne koristi. Recimo, če si mislimo: Uspelo mi bo ali Ni vrag, da se ne bo enkrat obrnilo na bolje…je verjetnost za pozitivni izid večja kot če si mislimo Ne pomaga.
Včasih res ne zaznavamo sprememb. Vam pa zagotavljam, da nič kar se nam dogaja ni statično, da se vse stvari spreminjajo. Če sprememb ne zaznavamo pomeni, da nismo čakali, opazovali dovolj dolgo časa. Ko sem napisala da vztrajajte sem mislila točno na to. Da si zastavite kratkoročne cilje, ne sprejemate velikih odločitev, da vse odločitve in svoja razmišljanja preverjate s strokovnjakom.
Torej, ne konec, temveč delo na sebi…
lp
valentina1979, tebi je lahko rečt, vzami se v roke. mater kako si ti pametna. veš, nekateri se ne zmoremo vzet v roke. dve leti trpiš, trpiš, trpiš. slabe stvari ena za drugo. in tega res več ne zmorem. meni ni več do življenja. in mi ni do trpljenja. in mi ni več do kupa tablet in bednih stavkov, da čas celi rane. žal ne celi rane vsem. nekateri s časoma samo še bolj trpijo. in jaz sem med temi.dokazov o tem, da nekateri ne zmorejo, je dosti. sama slišiš o samomorih. torej ne pametuj!
nora4, oprosti, če sem te prizadela! Jaz pač živim po načelu, da moraš imeti najprej rad samega sebe, da imaš lahko rad druge in drugi tebe. Ne maram ljudi, ki se radi smilijo sami sebi in so nagnjeni k dramatiziranju. Če bi se vsak ubil, ker ga je partner zapustil, bi bilo 3/4 populacije že mrtve, vključno z mano.
Tudi jaz sem doživela že zelo težke trenutke v življenju, zato ne “pametujem”. Pač pa je moj pristop optimističen, poskušam se prepričati, da bo boljše, da bo minilo, pa se s čim pametnim ukvarjat …
Jaz sem dala lani dve težki operaciji skozi, pa sem še vedno pozitivno naravnana (ne brez truda), tako, da ko mi kdo objavi, da se bo fental, ker jo je nek tip fental mi stopijo lasje pokonci.
Pa brez zamere…