Helex obcasno?
Spostovani,
po custvenem soku zaradi bolezni bliznjih sem dozivela najprej kratka stanja anksioznosti v obdobju 3h mesecev, potem generalizirano anksiozno motnjo (4 mesece). Hitro sem ugotovila, da sama ne bom kos situaciji, v kateri sem se znasla prvic in sem se obrnila na psihoterapevtko kognitivno-vedenjske metode, s katero resujeva moje napacne – predvsem crnoglede miselne vzorce. Obiscem jo 1x/mesec.
Ko so motnje postale generalizirana motnja, sem si (verjamem, da) z lastnim “trpincenjem” nakopala se vnetje zelodcne sluznice, ki se kar ni in ni hotelo pozdraviti. To me je napeljalo do spoznanja, da moram “urediti” svojo glavo, kar pa seveda ni tako enostavno kot je reci. Ampak v to sem prepricana in verjamem, zato skusam z veliko discipline razmisljati o svojem napacnem razmisljanju oziroma ga vsaj zelo hitro zaznavati in preprecevati z raznimi sprostitvenimi vajami. Zadnje case se mi zdi, da je koncno prisel napredek, ki mi je dal novega volje v boju. Po prenehanju jemanja Controloca, je zelodec in pod zlicko kar v redu, skoraj izginile so tudi bolecine v prsnem delu hrbtenice. Sama sebi se zdim kar umirjena, razen vcasih, ko ze zjutraj, ko vstanem, cutim, da nisem “ta prava”. Ker se zelo bojim in res ne zelim, da bi se mi aksiozno/depresivne in zelodcne epizode ponovile, obcasno ob takih jutrih vzamem 0.25 Helex (kar sem prej zavestno odklanjala). Potem zelo dobro (predvsem miselno) funkcioniram vse do vecera, brez turobnih in negativnih pogledov na dogodke.
Zanima me, ali lahko od taksnega obcasnega jemanja 0.25 mg Helexa postanem odvisna? Oziroma kaksno je casovno obdobje, v katerem ga je priporoceno ali pa vsaj neskodljivo jemati, da se osvobodim vsaj tesnobnega obcutka, ki me uklene v zacaran krog turobnih misli in posledicno fizicnih organskih tezav, obenem pa s phiterapijo poskusam vkoreniniti pozitivne in jo tretiram kot primarno metodo, da odpravim vzroke – Helex pa le kot obcasno pomoc, da ne skrenem? Ko ga vzamem, se mi cel dan zdi, da sem tista stara prava oseba in se skoraj cudim sama sebi, kam sem zabredla. Ali to pomeni, da ima premocan vpliv (nimam pa nobenih posebnih navalov pretirane energije, veselja ali cesarkoli ekstremnega – zgolj in le, pocutim se normalno in primerno za vsakodnevno zivljenje).
Hvala,
Majda
Spoštovana Majda,
tudi Helex je psihofarmakoterapija,vendar blaži le del vaših težav.Če že sprejemate zdravljenje z zdravili, zakaj vam vaš zdravnik ne predpiše tistih. ki jih priporoča svetovna zdravstvena organizacija in so del psihiatrične doktrine?Sicer pa od ene tebletke Helexa enkrat tedensko ne boste postali odvisni.
Živjo Majda,
imam podobne težave kot ti. Tudi jaz imam velikrat že zjutraj občutek da nisem “ta prava”. Po nepotrebnem se trpinčim in obremenjujem, negativno razmišljam o vseh stvareh, tudi nepomembnih, že dolgo časa. Imam občutek, da moram nenehno nekaj razmišljati, kar je zelo utrujajoče. Kljub zdravilom mi ne uspe prebroditi tega. Tebi kot pišeš se je že izboljšalo. Jaz Helexa še nisem poizkusila.
Pišem pa ti, ker si omenila, da enkrat mesečno obiskuješ psihoterapevtko za kognitivno vedenjske metode in me zanima če mi lahko posreduješ njeno telefonsko številko, seveda, če še sprejema paciente. Zelo rada bi se udeležila take terapije ampak do zdaj nisem našla pravega naslova. Pa tudi sicer ne poznam nobene punce s takimi težavami in sem v tem zelo osamljena. Vesela bi bila tvojega odgovora in morda tudi kakšne izmenjave mnenj.
Lep pozdrav Tina