Spoštovani!

Naš skoraj sedemletni višavec je v soboto požrl jušno kost (sicer jih ne je nikoli, bila je res izjema, češ, psiček tako milo prosi – v glavnem, bedarija). Sprva je kazalo, da ne bo hudega, zvečer pa je začel hudo bruhati. Ker je bil vedno bolj obnemogel in je zaštrajkal tudi pri hrani, ga je mož včeraj zjutraj odpeljal do veterinarja. Po opravljenem rentgenu je bilo ugotovljeno, da ima kuža v črevesju sicer še nekaj ostankov kosti, hudega pa naj ne bi bilo, Dobil je tablete (Ranital in Venter), ki jih dobiva na 6 ur, in to je bilo to. Vendar pa se z možem bojiva, da zadeva le ni tako zelo nedolžna, saj kuža vztrajno odklanja vsakršno hrano, vode se ne pritakne ter je vedno bolj apatičen. Mož je že klical na kliniko, najverjetneje bo reveža odpeljal nazaj vsaj na kakšno infuzijo. Čakamo mnenje zdravnika. Se pa bojiva najhujšega, saj je kuža resnično oslabel in ni znakov kakršnegakoli izboljšanja – samo še leži in ne reagira na kakršnekoli dražljaje.

Ste morda imeli kakšno podobno izkušnjo z vašim ljubljenčkom? Imate morda kakšen namig, katero preiskavo bi bilo dobro narediti, kako psičku pomagati, morda poznate kakšnega specialista, h kateremu bi kužka lahko še odpeljali? Kaj bi to sploh lahko bilo? Ne verjamem, da bi lahko bila zastrupitev, saj smo juho jedli vsi, tudi otrokom ni nič bilo. Lahko takšna kost povzroči kakšno rano? Bi bilo potrebno morda operirati?

Se opravičujem, ker pišem malo utrgano, ampak sem res vsa panična, saj je kuža resnično oslabel, pomojem je izgubil kar nekaj kilogramov!!!

Vsakega nasveta bom vesela, vnaprej hvala,

obupana Eva

veterinar – nujno! Psa je treba s enekrat pregledat, ce je res tako oslabel, mora dobit infuzijo.
Od kod pa ste in kje ste bili pri veterinarju?

Hvala za odgovor.

Popis današnjega popoldneva:

mož je zgodaj popoldne popokal psa in ga odpeljal nazaj na veterino, kjer so ga ponovno temeljito pregledali s kontrastom in izkazalo se je, da se je revežu dobesedno zaštopala tazadnja. Tako da ga sedaj, polnega vazelina in nevemkakšnih odvajal, mož pase naokrog v upanju, da bi se končno podelal. Pravzaprav se sploh še nista vrnila z veterine, ampak obdelujeta vse znane in neznane potke, kjer se, po poročanju moža, psiček vsake toliko obetavno zavrti okoli svoje osi, potem pa spet nič. Če ne bo šlo skozi, bo potrebna operacija. Tako da čakamo in upamo, me tri ženske doma na koncu z živci, najbolj pa je prizadeta naša priletna psička najdenka, ki je na našega kužata oh in sploh navezana.

Smo pa iz LJ, pes je bil oskrbljen na Gorkičevi, kamor naše pasje paciente vodimo že od pamtiveka, tako da drugih klinik niti ne poznam…

Kako je s kužkom? Je šlo skozi ali bo potrebna operacija? Držimo pesti zanj.

upam, da bo slo ven samo z odvajali …
lp, m.

No, tako. Naše nočne more je (upam) konec in naš mali je živ in že spet po teriersko tečen, kar pomeni, da je zdrav. Bilo pa je kar neugodno.

Odvajala seveda niso pomagala, zato je mož spet popoldne z našim zbiralcem kosti preživel pri vetu. Ker je bil kuža že grozno slab, so mu najprej našopali liter infuzije, potem so ga že stotič slikali in mu končno uspešno sklistirali vse tiste drobce kosti iz tazadnje. Je bil pa zvečer, ko sta se privlekla domov, kuža še čisto ubog, ves pocast od vseh tistih gelov, utrujen in švohoten. Tudi zjutraj ni kazalo na boljše in z možem sva se že pripravljala na najhujše. Mož je šel v službo, sama pa sem se vse dopoldne vrtela okoli našega kuželjna (namesto, da bi se ukvarjala z našo dojenčico!) in mu ponujala razne dobrote. Najprej nič, potem pa je, kot iz topa, pohrustal kolešček ogrske. Senzacija, zmaga, vsa familija hepi! V parih urah je bil že tisti stari, sploh po skrbnem kopanju in česanju (ga je pa skoraj kap, ko je videl, kako sem si pred kopanjem natikala gumijaste rokavice – kot pač delajo veti pred pregledom – verjetno je revež mislil, da bo spet fasal kakšen prst v tazadnjo!))). Zdaj je na Cezarčkih (seveda je na svoj račun prišla tudi naša psička) in izdatnem crkljanju. In upamo, da nam je namenjenih še veliko lepih skupnih let.

Tako da ne dajat psom kosti, še posebej je menda neugodno, če so malo starejši (by dr. Zaninović) – kot naš. Jaz sem dobila svojo lekcijo, ki je bila zelo draga – tako in drugače.

No, hvala bogu, da se je v redu izteklo. Sem vesela za vas! :-)))

Glede na stanje – rajsi kot Cezarcke naj dobi kaksno kvalitetno “recovery” hrano. Npr. Hill’sov a/d ali Royal Caninov Reconvalescence. Tudi sicer se Cezarckom in podobni hrani izogibajte …
m.

Joj,da ne bo zdej izpadlo, da naše peskote futramo z neprimerno hrano – iz mojih postov je že tako sklepati (Cezarčki, pa kosti, pa ogrska…)! Ne, ne, Cezarčki so bili trenutno mišljeni bolj kot priboljšek, ki bi poskušal našega kužata premamiti, da bi vsaj nekaj pojedel. Ker pa je tako hitro prišel k sebi, že natepava svoje dobre stare brikete.

Sicer smo po nekaj letih zamenjali Royalove s Proplanovimi, adult sensitive varianto (predvsem zaradi občutljive kože) – upam, da bodo tudi te primerne za njegov želodček, vsaj zaenkrat kaže v redu. Pa ni bilo z Royalovimi nič narobe, to smo naredili malo za spremembo in so oboji fajn. Moram pa pohvalit predvsem Royalove dietne brikete, ki smo jih uvedli nekaj časa potem, ko smo psičko pripeljali domov iz zavetišča in je še dolgo potem goltala hrano kot zmešana, saj se ni mogla znebiti samoohranitvenega nagona. Posledično se je seveda blazno zredila in imela za svojo velikost dakeljčka popolnoma neprimerno telesno težo. No, z Royalom nam jo je uspelo shujšati na normalo, ne da bi se ji mešalo od lakote. Tako da zelo pohvalno.

Tako da naša kuželjna sta skoraj izključno na briketirani hrani, je pa res, da kakšnega Cezarčka ponavadi vzamemo s seboj, če gremo na izlet, ker je pač praktičen. Nisem pa si mislila, da ni ravno preveč kvaliteten, saj tako grozno poceni pa spet ni in tudi diši ne ravno slabo (za razliko od kakšnih drugih pasjih konzerv). Povejte mi, prosim, kako je s temi rečmi.

Sicer pa hvala vsem, ki ste držali pesti za našega junaka!

občasno ne bo škodil. kot recimo kakšen hamburger na poti nam 🙂
me veseli, da ste bolje 🙂

obcasno res ne, vsekakor pa ni primeren za psa ki je ravno prezivel hude tezave s prabavili.
Drugace pa je od konzervirane hrane bolj kvalitetna Almo Nature, Nature diet (meni sicer smrdi fulll), ipd.

Moje tri zverine bi se prodala za nature diet. :)))

Saj Spela tudi, ampak meni pa smrdi po crkovini … 😛 ;-)))

evit@, super, da ste rešili zadevo. Smo imeli zadnje 3 dni tudi mi prav podobno situacijo in sem tudi sama dneve preživljala na Gorkičevi, naš dojenček pa pri mojih starših. Naš kuža je zdaj tudi ok – trkam na les! – s tem, da v teh preteklih dneh vsaj slaboten ni bil.

Imamo pa drug problem… vse lepo in prav, zdaj bi se hranil brez težav, samo ne hrane, ki mu je bila predpisana (sensitivity control od royala). Naj ga pustim, da sam začne jesti? Meni se to ne zdi pametno, ker so mi naročili, naj te brikete je 4x dnevno – Art pa se jih komaj enkrat dnevno dotakne 🙁 Zaradi dojenčka nisem utegnila prečesati forumov, zato prosim tiste, ki vedo kaj o tem, če mi lahko svetujejo, kaj bi mu lahko kuhala za občutljiv želodček po skoraj 4-dnevnem konstantem bruhanju in driski? Vnaprej hvala.

če ima rad perutnino, mu dobro razkuhaj piščanca ali purana, pa naj je to oz. to zmešaj med briketke, ki so jih predpisali. Lahko skuhaš tudi osliča – brez kože, brez kosti.

Lahko probas tudi podobne brikete od Hill’sa (iz glave ne vem katero oznako imajo), ce bos sama kuhala, pa to kar je napisala Yo + razkuhan riz, samo pri perutnini opozarjam se na to (posebej pri puranu), da daj stran kozo …
Pa daj mu vec manjsih obrokov. Enako velja pri vodi – naj jo ima za pitje seveda na voljo ves cas, naj pa nikakor ne bo mrzla in ne dovoli, da se prevec nazlampa naenkrat.

ja, pozabila napisat, ker se mi ene stvari zdejo tako logične, ma niso… od mesa odstraniš vso kožo + vso maščobo, kite itd. ko skuhaš, odliješ tudi vso maščobo, ki se nabere na vrhu “juhe”. skratka, uporabi zelo pusto meso.

Hvala za odgovore in pomoč. Ja, glede kože se tko al tko ni za bat, v vsakem primeru bi kupila file, pa še tega razrezala z vilicami in nožem 😛 Pertutnino ima ful rad, tko da zdele ga še pomatram z briketi (iz roke…), jutri pa takoj tuki dol v Spar. Bom kar kuhala naslednjih 14 dni, pa vmes zamešala te brikete.