Diagnoza: Druge motnje hranjenja

Pozdravljeni,

hčerka (14 let) je prejela diagnozo druge motnje hranjenja, pa me zanima kakšna je sploh simptomatika … ne želi zgubljati kg, hrane se ne boji,  nima težav s svojo postavo, v smislu, da želi zgubljati kg, nima tezav v šoli ali doma ( ne čuti pritiskov),  zelo se trudi jesti,  a ji je po prebolelem covidu ,  kot bi odrezal, pa vsakem obroku izjemno slabo ( po normalnem kosilu ( poje vse) ji je slabo povprečno 6h- 8h, zato je teža padla v podhranjenost, saj so popoldanski obroki zelo težavni…večerja je v najboljšem primeru le kaka gosta pasirana zelenjavna juha, pa še po tem ji je grozno slabo)… ker sedaj poje več obrokov dopoldne, dosega nekje 1900 kal/ dan.

Ne vem, ne razumem, zato vas prosim za obrazložitev.

Hvala in lp,

Zaskrbljena

Pozdravljeni,

naj samo najprej omenim, da nisem zdravnica in moj odgovor temelji na teoriji in praksi dela z ljudmi na področju psihosocialnega svetovanja in duševnih stisk, ki pa se odražajo kot kronične nenalezljive bolezni, bolečine in slabo zdravstveno stanje. Za zdravniški nasvet se prosim obrnite na pediatra na forumu https://medover.zurnal24.si/forum/kategorija/zdravje/pediatrija/pediatrija-19/.

Razumem, zakaj vas diagnoza bega in žal mi je, da to preživljata. Iz tega, kar opisujete, namreč ni videti tipične slike, ki jo ljudje najpogosteje povezujemo z motnjo hranjenja – torej odklanjanje hrane zaradi strahu pred pridobivanjem telesne teže, nezadovoljstva s telesom ali namernega omejevanja hrane zaradi želje po hujšanju.

Vendar vse motnje hranjenja tudi niso povezane s takšnimi težavami. Pri nekaterih je lahko v ospredju omejevanje hrane zaradi slabosti, neprijetnih telesnih občutkov ob hranjenju, strahu pred posledicami hranjenja ali zmanjšanega interesa za hrano zaradi različnih (podzavestnih) razlogov.

Bi pa bilo pri vaši hčerki zelo pomembno razjasniti še nekaj drugega.

Opisujete, da se je težava pojavila izrazito po prebolelem covidu, da si hčerka želi jesti in se pri tem celo zelo trudi, po običajnem obroku pa ji je lahko izrazito slabo več ur. Zaradi tega je njena teža padla že v območje podhranjenosti.

Zato se mi zdi pomembno, da se poleg vprašanja motnje hranjenja temeljito preveri tudi, ali obstaja telesni razlog za tako dolgotrajno slabost po jedi. Pri 14-letnici, ki zaradi slabosti po obrokih izgublja težo, tega ne bi bilo dobro avtomatično pripisati motnji hranjenja.

Če lahko, poglejte v izvidu tudi, kaj natančno piše – ne samo »druga motnja hranjenja«, ampak celotna diagnoza oziroma obrazložitev, na podlagi česa je bila postavljena. Če kaj piše bi precej pomagalo razumeti, kaj so strokovnjaki pri njej prepoznali. Lahko se ponovno oglasite in skupaj iščemo rešitev naprej.

Predlagam vam, da zdravnika vprašate zelo konkretno, na podlagi katerih znakov je pri hčerki postavil diagnozo in kako je izključil npr. telesni vzrok za izrazito slabost po obrokih? To se mi zdi povsem upravičeno in logično vprašanje.

Potem, ko bo izločen telesni vzrok, pa bi iskala razloge v motnjah hranjenja oz. drugih psihosocialnih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na “odvračanje” hrane.

Hkrati bi opozorila, da sama številka zaužitih kalorij pri odraščajočem dekletu ne pove dovolj o tem, ali dobi dovolj energije in predvsem hranil. Kalorije so lahko zelo “prazne”.  Ker omenjate podhranjenost, bi bilo zato pomembno, da njeno prehrano in zdravstveno stanje pogleda pediater v sodelovanju z dietetikom oz. strokovnim timom.

Če imate na izvidu napisano še kaj, kar vas sprašujem zgoraj, lahko napišete, kaj še piše. Sicer pa glede na moja zapisana opažanja razmislite pri in naredite ustrezne korake za zaščito hčerke, ki to zdaj, ko odrašča, to še toliko bolj potrebuje.