Deljenje moža
Pozdravljeni,
privlači me misel, da bi delila moža. Predstavljam si, kako ga gledam, da je z drugo in to me močno vzburja. Med spolnimi odnosi si to tudi konkretno predstavljam, predstavljam si tudi sredi belega dne. Traja že kar nekaj časa.. leto morda.
Privlači me tudi misel, da sem jaz njegova “prasička”, ampak da sm “kr ena” ne jaz, njegova žena. V razmerju sva ze 7 let, od tega sva od zacetka imela tudi druge spolne partnerje, 5 let pa sva “uradno” predana le drug drugemu. Včasih si predstavljam, kako “poriva” tiste zenske, ki jih je imel na zacetku, je malo grenkega priokusa, ampak misel na to, kako je poreden z njimi in “kako grdo ravna z njimi”.. in da sem jaz tudi del trojice (ali samo gledalec), ima vedno vecji pomen zame.
Razmisljam tudi, da bi “zadevo spravila v realizacijo”. Razmisljam, kako bi dovolila, da se spustiva v podobne spolne igre. A se hkrati vseeno bojim posledic, saj lahko gre zadeva izven kontrole.
Nevem, kaj mi je. Vem pa, da si prov – fejst zelim. a hkrati ne zelim.
Pozdravljeni,
to, kar opisujete, samo po sebi ne pomeni, da je z vami karkoli narobe. Spolne fantazije so lahko precej drugačne od tega, kar si človek želi v resničnem življenju. Fantazija o partnerju z drugo osebo, o opazovanju, vključevanju tretje osebe ali o bolj podrejeni vlogi je lahko del povsem običajne spolnosti.
Pri vas se mi zdi posebej pomemben zadnji stavek: “Fejst si želim, a hkrati ne želim.” To ni nujno protislovje. Lahko si zelo želite fantazije in vzburjenja, ki ga povzroča, ne da bi bili prepričani, da si želite tudi vseh posledic njene realizacije. V fantaziji imate popoln nadzor nad scenarijem; v resničnosti pa vstopijo ljubosumje, navezanost, negotovost, partnerjeva čustva in čustva tretje osebe. Česar enkrat doživimo, tudi ne moremo več preprosto “odfantazirati” nazaj.
Tudi “grenak priokus”, ki ga omenjate ob njegovih preteklih partnerkah, je zanimiv in ga ne bi prezrla. Včasih prav kombinacija ljubosumja, tekmovalnosti, prepovedanega, izgube nadzora in spolnega vzburjenja naredi fantazijo tako intenzivno. To še ne pomeni, da bi vam bilo prijetno, če bi se enaka čustva pojavila v resnični situaciji.
Zato se vam ni treba odločiti med “to moram uresničiti” in “to moram potlačiti”. Lahko najprej raziščete, kaj natančno vas v fantaziji vzburja: dejstvo, da je mož zaželen tudi drugim, opazovanje, občutek tekmovanja, njegova dominantnost, vaša podrejenost, občutek, da za trenutek niste njegova žena z vso zgodovino in vsakdanjimi vlogami, ali dejanska prisotnost druge osebe. Morda boste ugotovili, da je bistvo fantazije mogoče vključiti v vajino spolnost tudi brez tretje osebe.
Če pa bi jo želela kdaj prenesti v resničnost, bi bilo smiselno, da se o tem najprej pogovorita izven spolnega odnosa in brez obveze, da bosta karkoli naredila. Pomembno je, da oba lahko kadarkoli rečeta ne, da vnaprej določita meje in predvsem, da se pogovorita tudi o tem, kaj bi naredila, če bi se po izkušnji pri enem pojavili ljubosumje, obžalovanje ali nepričakovano močna čustva.
Ni torej toliko vprašanje “Kaj mi je?”, temveč “Kaj mi ta fantazija pomeni in ali želim, da ostane fantazija ali postane del mojega resničnega življenja?” Oboje je legitimna možnost.
Lep pozdrav, Daniela Fiket