Spoštovani!

Imam 10-mesečno hčerko, ki bi najraje jedla samo banane, špinačo, žemlje in adaptirano mleko (novalac), pri vsem drugem naletim na odpor. Tri obroke dnevno smo že menjali za gosto hrano, sedaj bi rada uvedla tudi zajtrk, vendar ne želi jesti mlečnih kašic. Rada bi poskusila s čokolinom, vendar ne vem, katero mleko naj uporabim? Kar z adaptiranim ali kupim riževo mleko? Zanima me tudi vaše mnenje glede kravjega mleka – glede na to, da naj bi bilo nasploh škodljivo ali svetujete, da ji s prvim letom začnem dajati riževo oziroma katero drugo mleko (če da, katero)?

Hvala za odgovor in lep pozdrav.

čokolino do prvega leta starosti ni priporočljivo živilo, raje svetujemo kašice brez dodane čokolade (saj gre pri čokolinu za pšenični gres z dodano čokolado).
Za pripavo uporabite adaptirano mleko. Riževo mleko ni mleko, ki bi nadomestilo kravje mleko, saj ne gre za živalsko beljakovinsko maščobno mešanico. Ne vem, od kod podatek, da naj bi bilo kravje mleko škodljivo, razen pri znani alergiji ali laktozni intoleranci.
Če ste prebrali navodila o prehrani dojenčka med pripetimi temami, ste videli, kakšni so nasveti za uvajanje kravjega mleka.

Spoštovani!

Hvala za odgovor. Imam še eno vprašanje. Za čokolino sem se odločala, ker ne želi jesti nobenih mlečnih kašic. Ker pravite, naj s tem počakam do enega leta, me zanima, ali je za otroka v prvem letu dovolj, če za zajtrk in večerjo pije samo mleko, ostale tri obroke pa ima goste? Res nimam več idej, kaj bi ji še dala mlečnega, ker vse ostalo zavrača. Torej na vsakih nekaj časa ponudim kakšno mlečno kašico, če si je že slučajno premislila :), sicer pa nadaljujem z adaptiranim mlekom?

Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Za zajtrk lahko ponudite mleko, včasih kombiniraqte majhne količine skute ali jogurta (tradicionalno v našem okolju to uvajamo malce bolj zgodaj kot svetujemo kravje mleko za pitje) s sadjem ali kosmiči. 500 – 600 ml mleka (ali zamenjave z jogurtom, skuto) v tej starosti zadostuje, če je pokritje z gosto hrano primerno, predvsem beljakovinsko (meso) in maščobno. Otrok pri 10 mesecih uživa družinsko prilagojeno hrano.

Otroku dobro skuhajte proseno kašo, s ščepom soli in žličko sladkorja, me samo kašo dodajte suho sadje – rozine, suhe jabolčne krhlje, suhe hruške, marelice slive – karkoli vam pade na pamet, po 2vrsti naenkrat (recimo rozine in jabolka, drugič marelice in slive, tretjič hruške in jabolka itd) in tako sadje kot kašo res dobro skuhajte – bolje, da je razkuhano, kot surovo. Ko je kaša kuhana, lahko sadje pretlačite z vilico, če pa ima deklica že zobke, za to ni potrebe. Lahko osladite z agavinimi sirupom ali zgoščenim jabolčnim sokom. Še toplo kašo zabelite z malo masla ali veliko žlico kisle smetane. Lahko med toplo (ne vrelo!) kašo tudi dodate ad. mleko v prahu ali za spremembo nekah jogurta. Za 10-mesečnico bo 1 dcl kaše v 2 do 3 dcl vode dovolj za 2 x. En obrok postrežete, drugega shranite v hladilnik za drug dan ali obrok.

Isto lahko naredite z ječmenovimi, prosenimi kosmiči, ajdovo kašo, ajdovo polento. Resnici na ljubo jaz tiste pešte, ki se strese iz raznih, čudovito pisanih in pregrešno dragih škatel, tudi ne bi jedla, ker dejansko ne veš, kaj ješ. Tekstura je ogabna, okus pa tudi. Zgoraj opisane jedi so preproste za pripravo, nasitne, predvsem pa okusne in polnovredne. Lahko naredite polento z jogurtom, ajdovo polento s skuto, nenazadnje – kaj je narobe s kruhom z maslom in marmelado? Ali kruhom, nadrobljenim v jogurt? Ajdov kruh s kislo smetano, pa narežete na majhne koščke in naj grizlja? Koruzna žemljica v mleku? Mlečni riž, bodisi kuhan na vodi in se mu doda AM ali pa kuhan na mleku s piko mlečne čokolade, ki jo naribate? Mlečni zdrob? Možnosti miljon.

Pa še okoli “ne je”. Naši otroci so hodili in hodijo v Waldorfski vrtec. 1. teden skoraj noben otrok ne poje ničesar, 2. teden malo pobrskajo oz. tamali poskusijo, 3. teden že pojedo vsaj pol, 4. teden jedo vsi vse – do dna. Samo – ni drugega, je to, kar je – nadomestkov ni, razen pri alergijah in boleznih.

Pozdravljeni,

jaz se samo javljam, če vam slučajno pride prav… tudi naša 11 mesečnica ne želi jesti za zajtrk ali večerjo kakršnih kolih mlečnih kašic, grisa, (domače, skuhano, kupljeno, vseeno). Sicer ima kosilo, dvakrat sadno malica, nato pa ene 3- 4x mleko (ga spije največ 100 ml na obrok). Hotela sem tako uvesti še zajtrk in večerjo, pa je vse zavračala. Nato sem ugotovila, da ne gre za to da noče jesti zajtrka li večerje, problem je , ker hoče jesti sama ( mlečnih kašic z žličko ne zmore jesti zaenkrat, z roko je kaša težko), tako da sedaj z užitkom je kruh z namazom (masla, malo domače marmelade), seveda ji pripravim čisto male koščke, ker ima komaj 2 zobka. In sedaj zelo rada je tudi zajtrk in večerjo. Včasih je sir in malo kruha, ali pa jogurt z banano in drugim sadjem, pri čemer sama z roko je na koščke narezano mehko sadje, jaz ji pa kakor mi uspe , z žličko dodajam jogurt s sadjem ali kako sadno skuto. Mleko pa nato pije čez kake pol ure.
Mogoče lahko malo samostojnosti tudi pri vas poveča “tek”, mene je tole pri nas zelo presenetilo, saj mlečnih kaš noče niti poskusiti (niti ne odpre ust, če pa že, je pa žlička dovolj in neha).

Pozdravljeni Skrbna,

Vem, da ta forum ni namenjen izmenjavi mnenj, ampak vaše sporočilo me je tako zmotilo, da sem se morala oglasit – dr. Tanč pa naj se odloči ali bo tole objavila na forumu.
Zanima me, ali ste mogoče po poklicu živilski tehnolog ali kaj podobnega? Če ste, lahko ignorirate moje pisanje 🙂 Moti me, da tako suvereno trdite, da kupljene kašice niso primerne. Ali imate za to kakšne znanstvene oz. objektivne dokaze? Pa začniva pri vaši trditvi, da pri teh kašicah ne veš, kaj v resnici otrok je. Ne vem no, če natančno pogledate, boste opazili, da so na deklaraciji podrobno navedene vse sestavine.Morate vedeti, da je otroška hrana ena izmed najbolj strogo kontroliranih kar se tiče sestavin. Kar pa seveda še zdaleč ne velja za hrano, ki jo kupimo v trgovini: sadje in zelenjava je v primerjavi z otroško hrano slabo kontrolirana in vsebuje znatne količine škodljivih snovi iz okolja. Omenjate suho sadje – nekatere vrste vsebujejo velike količine žveplovih spojin, ki so škodljive zdravju.Riž lahko vsebuje večje količine težkih kovin; tudi arzena in še bi lahko naštevala. Kar se tiče okusa – meni se zdi čisto OK, pa naši pupi tudi : ona namreč od začetka je vse – domače in kupljene kaše in oboje poje z enakim užitkom 🙂
Čokolina in ostalih linotov pa tudi mi ne uporabljamo iz enostavnega razloga, ker vsebujejo ogromne količine sladkorja. Uporabljamo kašice brez dodanega sladkorja eko oz. bio-pridelave.
Poleg tega sem prepričana, da je mamica 10-mesečnice že poskusila večino alternativ, ki jih navajate, saj je jasno povedala, da je pomislila na Čokolino, ker otrok noče jesti drugih mlečnih izdelkov (razen mleka).
In še komentar na zadnji odstavek. Meni osebno se zdi čisto neprimerno, da je 10-mesečni dojenček brez enega obroka, samo zato, ker pač noče jesti tistega kar smo si mi zamislili. Otroci (še posebno v tej starosti) imajo pač faze, ko kakšne stvari nočejo niti poskusiti, druge bi pa kar naprej jedli.Draga Nobody7, to je samo faza, ki bo minila. Otroka ne silite s hrano, vendar mu jo vztrajno ponujajte -recimo vsaj 2-krat na teden. Boste videli, nekega lepega dne se bo odločila, da ji je všeč 🙂 Navsezadnje tudi nam odraslim v nekem obdobju za zajtrk grozno paše kruh z marmelado, drugič bi raje ocvrta jajca, samo da za razliko od naših otročkov lahko uveljavimo svojo voljo 🙂
Pa brez zamere, le to je, da me motijo take neargumentirane trditve, ki so v zadnjem času postale kar stereotipne, temeljijo pa na bolj trhlih znanstvenih temeljih.

Bom samo dopisala, da ste lahko v zadnjim mesecih opazili številne odpoklice takozvanih bio in eko pripravkov za otroke, ki so kljub drugačni deklaraciji vsebovali vse sorte škodljivih snovi. In da lahko mirno sklepate, da je kupljena zelenjava (in sadje), ki ju nato doma pripravimo, vseeno manj škodljiva.

S tem se pa jaz žal nikakor ne morem strinjat. “Takozvani”pripravki za otroke so namreč pod kontrolo, tisto, kar mame spackamo doma iz nepreverjenih sestavin, kupljenih pri najboljšem sosedu, pa nikakor ne.

Jaz pri svojih otrocih kombiniram oboje – kupljene in doma narejene kašice. Ampak dejansko nisem prepričana, kaj je bolje in če ne bi nekaterih od mojih kašic kdo odpoklical, če bi jih preverjal.

Samo še tole dodam: živim sredi Lj. brez avta, dve minimalni plači, dva otroka (no, trenutno ena min. plača in ena min. porodniška). Kupujem “bio”, kadar lahko, ampak ne gre vedno. Se trudim, da so bio vsaj zadeve, ki jih ne lupim. Nimam pa nobenega vpogleda v sestavo kašic, ki jih naredim doma. 🙁

Lp, Petra

Vsekakor imate vso pravico dvomiti, se strinjati ali ne strinjati. So pa določena dejstva, mimo katerih pač ne moremo.

Tanč, če dovolite: jaz sem prvemu sinu vse kašice kuhala sama edino 1x za na pot na morje sem kupila od Hippa korenje+krompir. Že sama oranžna barva je zelo nenaravna, da ne omenjam, da sinu ust nikakor nisem mogla obrisati, kar orenk sem morala podrgnit, da so bila usta spet čista. Da ne omenjam, da oranžne pike iz moje majice niti pod razno niso šle ven, pa sem preizkusila malo morje preparatov in nasvetov naših babic…Mene je to prepričalo – v to, da bodo razni Hippi in Frutki ostali na policah v trgovini.

No, če še jaz pripomnem kot mama. Moji najmlajši smo kupili v času dopusta (ker ni bilo možnosti kuhanja) 5 različnih zelo fensi imenovanih zelenjavno mesnih kašic. Za vsak dan eno za kosilo.
Otrok, ki je do tedaj jedel praktično vse, od bučk, zelene, kolerabe, sladkega janeža, riža, ajde, prosa, da ne naštevam, je samo pljuval .Sem jih poskusila in to je za nekoga, ki je navajen pravih okusov, nemogoče jesti.

http://www.zps.si/otrok/odpoklic-izdelkov-za-otroke/34.html?Itemid=398

http://www.zps.si/hrana-in-pijaca/odpoklic-2011/2.html?Itemid=712

Samo v SLO, lahko ti dam še linke odpoklicev po Evropi. Nisem živilski tehnolog, sem se pa bila pod silo razmer zaradi bolezni otroka temeljito poglobiti v dietetiko, ne samo v živilsko tehnologijo, da je otrok doma in normalno raste in napreduje, kljub svoji bolezni. Ne vem, če rabiš biti živilski tehnolog, da ugotoviš, da v krompirju in špinači, ki pride čez celo Evropo in ima rok trajanja 2 leti, ne more biti kaj dosti “žive hrane”. Med drugim je moj otrok močno alergičen na konzervanse, ojačevalce arom, barvila – niti enega pripravljenega izdelka, tudi bio demeter ne, ne prenese, pa so vsi menda brez vseh umetnih dodatkov. Enkrat smo preizkusili 3 žličke bio sadja in otrok je končal z 2 cm fleki.

Seveda nihče ne trdi, da je pa vse, kar kupiš v trgovini briljantno. Tudi ni res, da mora biti zdrava hrana draga. Mi živimo z eno plačo in jaz sem prisiljena kupovat oz. uporabljat bio in eko, zame to ni izbira, ampak nuja. S tem, da otrok je samo eksotiko, ki je ob tem noro draga. Imam na izbiro to ali oddat otroka v bolnico na sondo, ker on pa res ne prenaša nobenih konzervasnov, nobenih dodatkov, ojačevalcev, barvil etc. Še soje ne. Suho sadje je lahko žveplano ali pa ne, danes je razlika v ceni pogosto že v prid nežveplanemu sadju, kar je tudi logično. Samo majčkeno je treba pogledat, ponudbe je ogromno. Tudi škatla čokolina stane skoraj 3 €, škatla instant bio prosenih kosmičev 4-5, škatla riževih 4 € – pa iz nobene od škatel ne dobiš ven več kot 6 obrokov. Žal – za nas predrago, kupim nepredelane kosmiče v kateri od bio prodajaln, jih skuham (prej sem jih razkuhala) in iz njih pride vsaj 2 x toliko obrokov. Goljufije v smislu nedovoljenih dodatkov so tako v deklarirano bio izdelkih, kot v otroški hrani, zaneseš še lahko samo na to kar sam pridelaš, vse drugo je loterija. Lahko pa vprašaš npr. pediatra ali pa npr, dietetika na PK v Ljubljani, kaj bolj priporoča, pakirano ali svežo hrano.