BIVŠI PARTNERJI
Pri vsakemu je drugače, tako, da nekega splošnega pravila za odnos z bivšimi žal ni. Jaz s svojimi nisem v stikih. Vsem sem ob prekinitvi jasno povedala, da ne morem biti njihova prijateljica, ker moje srce potrebuje čas, da se zaceli. Ker nikoli ne veš koliko časa bo to trajalo, v tem času ne morem ohranjati stikov z osebo, ki me je prizadela oz. bila pomemben del mojega vsakdana. Če pa bi se kdaj srečala z bivšim, bi spregovorila par besed, vljudnostnih. Zaenkrat bivših še nisem videla, tako, da mi je bilo to srečanje prihranjeno. Odvisno je seveda tudi od tega zakaj je prišlo do razhoda. V primerih, ko je šlo za varanje, absolutno ni variante, da bi vezo obnovila. Zaupanja nikoli več ne bo. Ljubezen brez zaupanja pa ni mogoča. Težko si, glede na moje izkušnje z bivšimi partnerji, težko predstavljam, da bi obnovila katero izmed vez. Sploh veze, kjer je partner izgubil zanimanje, ljubezen do drugega. Če upoštevamo dejstvo: daleč od oči, daleč od srca; potem ni veliko verjetnosti, da si nas bo partner, ko nas nekaj časa ne vidi, ne komunicira z nami, ponovno zaželel, nas vzljubil. Če nam slučajno da vedeti, da nas pogreša, da si nas želi nazaj, se je potrebno vprašati ali ni samo osamljen in si nas želi le za to, da bi si z obnovitvijo veze z nami zapolnil čas med čakanjem na kaj boljšega. Eden izmed mojih bivših, partner, ki me je najbolj prizadel, mi občasno napiše kakšen sms ali e-mail za novo leto, rojstni dan, božič; kljub temu, da sem mu povedala, da ne morem biti njegova prijateljica, mi še piše. Toliko, da ne bi slučajno pozabila nanj:-) No, jaz mu vedno odgovarjam z vljudnostnimi frazami. Brez čustev, brez znakov, da si želim nadaljno komunikacijo. Tako, da moje moje skromno mnenje je, da kar je, je. Pojdimo dalje, iščimo dalje. Ker vsaka stvar, dobra ali slaba, se je zgodila iz nekega razloga. In iz teh izkušenj, od naših bivših, se lahko veliko naučiš. In si morda boljši, pametnejši v drugih vezah. Čeprav težko, bodi bivšim partnerjem hvaležen za vse dobro, slabo. Mislim, da je Primož enkrat napisal nekaj v smislu, da vazo, ki se je razbila, lahko zalepiš, ampak vedno bo vidno, da je bila nekoč razbita in ponovno skupaj zlepljena. Tako nekako je tudi v vezah. Glede sorodnih duš in vere v pare, ki so si usojeni: deklica v meni si še vedno želi verjeti vsem pravljicam, ki so mi jih brali. In zato, ko zopet razočarana odidem iz veze, si dvigujem upanje, da še ni konec, da tudi zame nekje obstaja oseba, ki mi je namenjena, usojena. Take afirmacije ti pomagajo. In če si to dostikrat
ponoviš, pričneš verjeti. In morda to nekoč postane resnica. Idealov pa seveda ni. So le približki. No, jaz sicer še vedno čakam na tisti približek, ampak upanje umre zadnje. Zato…keep the faith:-)
Najtežje je, ko misliš da moraš pozabiti na nekoga oziroma da je tako najbolje…In potem minevajo ure, dnevi…vedno težje ti je ko se le počasi zavedaš da morda le ni prav kar si naredil…včasih ljudje niti vemo ne kakšne karte imamo v rokah dokler enkrat niso na mizi in ko spregledamo da bi z njimi lahko odigrali bolje..zato je dobro o takih stvareh vedno dvakrat premislit preden se odločimo..kajti vsak korak je pomemben v naših skromnih življenjih..
neo – angin napisal:
> 1. zanima me , v koliko primerih se vam je uspelo pobotati z
> bivšim/bivšo???
>
> 2. ali, ko je pri vas konec, to pomeni 100% konec???
>
> 3. se vam je ze zgodilo, da sta se z bivšim/bivšo srečala čez
> nekaj časa. npr.čez 1leto dni. ??? sta poskusila znova?? ali je
> obstjala hladnost oz. ignoriranje??
>
> 4. verjamete v to, da vam je neka oseba pa res usojena, četudi
> ste ze hodili z njo, pa takrat nekako ni funkcioniralo med
> vama. pa sta se razšla.
>
> ajde ,razpišite se, napišete VELIKO SVOJIH MNENJ IN GLOBOKIH
> POGLEDOV V DUŠO 🙂
>
Jst sm mela nedolg nazaj te probleme.Z mojim že sedaj bivšim sva hotla ohrant stike,bit in ostati kolega.Ampak sori ni šlo,vsakič sva pristala skupaj.Zato sem prekinila stike jaz,oziroma sva se grdo skregala in si marsikaj povedala grdega.
Lahka ostaneš prijatelj,vendar morajo biti čustva zelo hladan,čene ne gre.Midva po vsem tem nikoli ne bova kolega kaj šele kaj več.
Ugotovila sem po dveh mesecih da ga moram pozabit iti naprej,ter da ni edini.In sedaj sem spoznala svojega sončka,bivšega pa definitivno moram pozabit ga preboleti.
Nikoli pa ne veš,mogoče sva si pa usojena in bova kdaj še skupaj,vendar težko verjamem,ker imava preveč zamer.Ne bom pa rekla da mi ni hudo,saj sva bila pet let skupaj,sedaj se pa še videti ne moreva,ker se enostavno nimava kaj pogovarjati razen o nama.
jst mislim BIVŠI JE BIVŠI in to je to.Konec debate,mogoče čez čas lahko postaneva kolega,vendar ko preboliš,in ko je enkrat konec je res konec,v tako zvezo se ni vredno več spuščati,sem že probala pa ni šlo.In to ugotovim po petih letih.
Verjamem, da ti ni nikoli namenjena-usojena samo ena oseba…Ponavadi ti pride na pot tisti, ki ga potrebujes, da se nekaj naucis (o sebi)…
Ponavadi pa zremo v zaprta vrata(“bivsi), pa ne opazimo tistih, ki so odprta in bolj primerna.
Pomembno je ne sanjariti-iluzije (kako bi bilo, ce bi bilo,….) in si priznati resnico, pa ceprav je boleca…
