Pozdravljeni!
Ali je okužena mačka z Bartonelo doživljenjsko nosilka te bakterije? Vem, da lahko bolezen mačje opraskanine zelo hudo poteka. Pravijo, naj se izogibamo, da bi nas opraskala neznana mačka. Ampak, tudi če sprejmemo v svoj dom sosedovega mladička – to še ne pomeni, da ta ni okužen s to bakterijo!! Katero mačko je potem sploh varno vzeti k sebi?
Povejte prosim malo več o tem. Hvala.

Spoštovani,
res je, da lahko okužba z bakterijo Bartonella povzroči pri ljudeh vročino in številne zaplete. Prenašajo jo bolhe (lahko tudi klopi, muhe in drugi insekti). Ko se mačka, ki ima bolhe, praska, se na kremplje prenesejo boljšji iztrebki, v katerih so bakterije. Ko mačka opraska človeka ali drugo žival, pride do prenosa okužbe. Pri človeku z zdravim imunskim sistemom se razvije stanje, ki ga imenujemo cat scratch disease (2-3 tedne po opraskanini nastane izpuščaj, povečajo se regionalne bezgavke, ki lahko bolijo, človek ima vročino). Znaki najpogosteje sami izginejo, bolezen zato načeloma ni nevarna. Pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom pa se lahko okužba razširi na notranje organe (poveča se vranica, lahko pride do vnetja možganskega tkiva, vnetja srčne zaklopke itd.), zato se svetuje, da naj se ljudje z oslabljenim imunskim sistemom ne igrajo z mački, da jih ti ne popraskajo. Pri ljudeh, katerih imunski sistem ni oslabljen, so opisani zapleti izjemno redki.
Ker prenašajo bakterijo bolhe, so mačke infestirane z bolhami, bolj izpostavljenju tveganju za bolezen, ki poteka praviloma brez kliničnih znakov. V primerih mačk z različnimi boleznimi ostaja vloga bakterije kljub številnim raziskavam neznana. Pri mačkah, ki so okužene, ostajajo bakterije v njihovem telesu od 1,5 do 3 let, raziskave o uspešnosti zdravljenja mačk so si nasprotujoče. Ocenjuje se, da je v danem času in prostoru okuženih 10-30 % mačk. Žal je tudi diagnostika okuženih mačk pogosto nezanesljiva, saj če merimo protitelesa, so lahko ta zvišana, tudi če v mački ni več bakterije, ali pa so kljub okužbi nizka. Če iščemo bakterijo v krvi s polimerazno verižno reakcijo (PCR), se lahko zgodi, da je preiskava negativna, saj je za bakterijo značilno, da ni zmeraj prisotna v krvi.
Preventiva bolezni temelji predvsem na zaščiti mačk pred bolhami in klopi. Za človeka predstavljajo najmanjšo nevarnost notranje mačke, ki nimajo stika s potepuškimi, ki so najpogosteje okužene.
Ljudem z oslabljenim imunskim sistemom (okužbe s HIV, imunosupresivi zaradi transplantacij itd.) se svetuje, da posvojijo notranjo mačko, ki je starejša od 1 leta, je v dobrem zdravstvenem stanju in nima bolh; da naj se izogibajo grobe igre; vsako rano povezano z mačko naj takoj in dobro izperejo, mački naj ne dovolijo lizanja njihovih ran; in seveda, mačka naj ima redno zaščito proti bolham.
Lep pozdrav, mag. Maja Brložnik, dr.vet.med

Najlepše se vam zahvaljujem za izčrpen odgovor s poučnimi informacijami.