amarilis
Zdravo!
Moj oče je vzgajal amarilise že pred mnogimi leti in so mu izredno dobro uspevali. Cveteli so vsako leto v februarju ali marcu in včasih sta iz enega lončka pognali kar dve stebli, ki sta potem lepo zacveteli (po štiri cvetovi iz enega stebla). Vendar mislim, da je bila to posebna vrsta amarilisa (z rdečimi cvetovi), ki po moje ni bila zelo zahtevna. Spominjam se, da jih je ob cvetenju zalival malo bolj, ko pa so odcveteli, jim je stebla od cvetov porezal in nato bolj malo zalival. Na pomlad je lončke postavil pred hišo in po potrebi malo zalival, proti jeseni (nekako septembra) pa je prenehal z zalivanjem (da so se čebulice spočile) in jih ob ohladitvi postavil na notranje okenske police. Ponovno jih je začel bolj pogosto zalivati v decembru in so ozeleneli ter nato zacveteli. Glede zemlje mislim, da ni bila nič posebnega.
Današnji amarilisi, kot jih vidim po cvetličarnah, se nekoliko razlikujejo od tistih, ki jih je vzgajal moj oče. Lahko, da so kakšne vrste hibridi in če je vaš takšen hibrid, ga bo težko obdržati. Lahko pa poskusite!
Pa srečno, Ana
P.s.: Po presajanju mora del čebulice (cca. ena četrtina) gledati iz zemlje.
Ko odcveti, cvetove porežeš in pustiš da rastlina nornmalno naprej raste. Poleti daš lonček na prosto. Tako se čebulica preko listov odbeli. Konec avgusta nehaš z zalivanjem. Listi se posušijo. Ko se posušijo čebulico izkoplješ iz zemlje in jo skladiščiš na suhem in hladnem prostoru do srede novembra. Takrat jo posadiš in amarilis bo zacvetel ponovno za novo leto!
Tudi jaz ga po cvetenju pozabim. Maja ga dam ven in ga ne zalivam več. Jeseni ga spet prinesem na okno in se ga spomnim mogoče 1x na mesec. Ravno zdaj mi cveti že četrtič, cvetovi so štirje in ogromni. Zdaj se mi čebulica že smili, ker bi bilo lepo, da še kaj pognojim. Mogoče katera ve kdaj je najbolj primeren čas?