ne vem če sva se ravno razumeli. povedati ti hočem, da si ti hitela v vezo, (no morda si bila njegova ljubica), čeprav si vedela, da ni dober oče po tvoje. Ko je našel novo, bi pa ti začela komplicirat.
Tudi po tvoje ne bo povsem. saj pravim, starši veselo puščajo enoletnike pri svojih starih, ko pa gre za enega od staršev pa v jok in na drevo.

Otroci so si različni, a največji problem so starši, ki komplicirajo in mislijo, da vedo vse.

Moja dva sta od nekdaj “cigančka”, nimata težav, imamo pa prijatelje, ki otroci niti pod točko razno ne bi pri 10 letih prespali kje.

Vsak otrok je drugačen in vsak ima svoj ritem, zato ni univerzalne meje, kdaj je dovolj star, da lahko kje prespi.

Zame je otrok še premajhen. Lahko, da bom čez čas spremenila svoje mnenje. Taka so moja prepričanja in za enkrat stojim za tem. Pa tukaj ni nobene nove sedanje, da ne bo pomote. Če bi pa bila, me pa nebi čudil ponovni naraščaj.

Špelca, pri svojih letih si verjetno ugotovila, da nisi najbolj pametna na tem svetu in da nimaš vedno prav.
Otrok ni nikoli premajhen za preživljanje časa s svojimi starši. Kje pa preživlja zdaj devet, deset ur na dan, ko si ti v službi? Si ga oprtaš na hrbet in delaš z njim?
Predstavljaj si, da bi morala v bolnico in tam prespat. Saj bi tvojega otroka konec od hudega, ker ni vajen biti čez noč z nikomer razen s tabo. Otroci potrebujejo svoj krog odraslih ljudi (verjetno ti je znan rek, da je potrebna cela vas, da vzgoji otroka – ta rek ni kar na suho nastal) in – tole bo morda zate šok – neizmerno uživajo z njimi, ne samo z mamico.
Tudi otroke, ki ne bi nikoli šli nikamor brez staršev, je treba nežno in z občutkom počasi trgati s te nezdrave popkovine. Zunaj jih čaka širen svet, dogodivščine, veliko lepega, pa so za marsikaj prikrajšani.
Jaz imam otroka obeh sort, zato vem, kaj govorim. Nikoli pa ni bil problem, ko je bil s svojim očetom.
Rada si domišljam, da imam tudi jaz zasluge pri tem.
Razmisli, kakšne zasluge bi rada imela ti.

Mene je strah ljudi, ki so tako vehementno prepričani v svoj prav.

Hvala za mnenja takšna in drugačna. Ne poznate moje cele plati zgodbe, zato sem jaz takega mnenja kot sem. Ne trgam mu otroka iz rok. Če ga želi videti ga lahko vidi. Z spanjem bomo pa še malo počakali. Poznam ogromno primerov, ko so bili pari poročeni in so otroki stari 3, 4, 5 let pa še vedno ne spijo pri očetih. Ne bom pa plesala tako kot si bo on zamislil. Naj se najprej zamisli kaj je on počel, da je do razveze sploh prišlo. Otroček je pa tudi premajhen, da bi sam izrazil željo po spanju pri očetu.

… potrebuje tudi določeno socialno mrežo okoli sebe. Ne samo dva posesivna starša, ki j… v glavo drug drugega!
Potrebuje tudi občutek, da je normalen človek, ki ima kot vsi normalni, tudi sorodnike in stare starše. Potrebuje občutek, da je normalen otrok ne pa nekaj, kar si dva podajata med sabo.
Ko gresta dva narazen, ni bistveno to, da si samo onadva uredita življenje tako, da je zanju čim bolj normalno. Težit morata tudi k temu, da bo nakljub temu, da sta otroka že v štartu zajebala, tudi njegovo življenje čim bolj normalno, čim bolj podobno življenju, ki bi ga imel v neki “srečni” družini z obema staršema!

Če se dva ne moreta sama med sabo zmenit kakšna vzgoja mislita da je najprimernejša za njunega otroka, tudi če ne živita skupaj, potem si sploh ne zaslužita, da skrbita za tega otroka, ker več kot očitno tega nista sposobna!
Za vsaki drek spraševat csd in sodišče je noro in samo dokaz, da je otrok,ki ima takšne starše, v resnici žrtev in bi bilo zanje boljše, da ni z nobeni od teh staršev!

Za moje pojme so primeri, ko otrok po večletnih kolobocijah staršev na sodiščih šele pri svojem desetem letu začne spoznavat svoje sorodnike, ki jih recimo ni videl 7 let, skregani z zdravo pametjo! In takšni primeri obstajajo! Takšnim staršem bi morali otroke vzet!

In draga avtorica, tukaj ne gre za to ALI LAHKO, gre za to ali boš ti to dovolila, ali se ti strinjaš s tem, da je to dobro za tvojega otroka. ZATE gre in za to, kaj se boš ti zmenila z očetom svojega otroka. Za to kako bosta vidva zastavila vzgojo vajinega otroka.
Ne pa za zakone in sodišča in csd!

Drugič pa resno razmisli ne s kom imaš otroka, ampak s kom spiš. Otroci, ki niti eno leto svojega življenja ne preživijo z obema staršema pod isto steho se mi še najbolj smilijo. Mislim, da ni potrebno pisat zakaj in za kako “zelo dogovorne” osebe gre tukaj.

Še enkrat preberi odločbo sodišča, kjer so natančno opredeljeni stiki, kdo pride po otroka, kdaj in kam. Če je določen samo oče, velja oče.

Če oče ne pride, nisi dolžna nobenemu drugemu otroka izročiti.

Oprosti, saj ni ”paket”.

lp,D

lp,D