Festival Razpoka, prvi slovenski festival prenove in trajnostnega bivanja je namenjen vsem, ki nas veselijo stare hiše in nove ideje. Lastniki starih hiš in navdušenci nad sonaravno gradnjo, vizionarski arhitekti in angažirani konservatorji, zanesenjaški ekologi in navdihnjeni gradbeniki, idealistični študentje in viharniški teoretiki: Razpoka je festival za nas. Je prvi festival, namenjen arhitekturni prenovi in trajnostnemu bivanju v Sloveniji. Razpoka nadaljuje in razširja zamisli, ki jih že od leta 2021 zastopa stičišče Kajža.
Osrednji festivalski sklop bo znova potekal v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, temu pa se bodo pridružile še druge lokacije po Sloveniji.
Tema leta 2026: “manjše zlo”
Letošnja osrednja tema festivala je “manjše zlo”, ki jo je sooblikovala scenaristka, režiserka in esejistka Helena Koder.
»Ti, ki izberejo manjše zlo, hitro pozabijo, da so kljub vsemu izbrali zlo,« je zapisala Hannah Arendt.
V času, ko se znova spopadamo s številnimi družbenopolitičnimi situacijami, za katere smo menili, da so presežene, vsak dan izbiramo med večjim in manjšim zlom: s svojim delom, strinjanjem, nasprotovanjem, sodelovanjem ali nesodelovanjem, z besedo ali molkom, s svojim življenjem kot takim. Izbiramo, pravi Arendt, saj bi bilo nemoralno, če ne bi izbrali.
Ob vsem tem se zdi, da zgodovina ni več velika učiteljica, pač pa polje osvoboditve ter poligon zavajanj obenem. Kaj izbiramo, ko vstopamo v dialog z lastno preteklostjo? Kako z današnjimi stališči sooblikujemo zgodovinske narative, kako preobražamo njihove snovne ostanke? Ko vstopamo v zgodovinski čas in prostor – kot arhitekti, dokumentaristi, konservatorji, ljudje – ga s svojo dejavnostjo že interpretiramo. Prostor lastninimo, mu postavljamo ceno, ter ga prepuščamo investicijam in stekanju dobička v roke tistih, ki usmerjajo polične in okoljske krize. Arendt vzpon totalitarizmov povezuje s poprejšnjim uničenjem javnih prostorov prostega izražanja ter izmenjave mnenj. Kako lahko na svoboden način vzgajamo prostore diskurza o lastni preteklosti, ne da bi pri tem neetično pripisovali, posploševali, ali razpolagali s krivdo? Ob spopadanju s tovrstnimi vprašanji se kot najpomembnejša znova in znova izkazuje občutljivost: do prostora, do sočloveka, do drugih bitij, do ustvarjanja skupnega spomina.
Snovna, arhitekturna dediščina, ki zaznamuje naš skupni prostor, je za razmislek o takšnih vprašanjih ključna. Ko določimo, kaj si kot družba želimo ohraniti, namreč že izberemo. Ko to poimenujemo za dediščino, izberemo znova. Kaj izbiramo, ko izbiramo dediščino? Je to zgolj manjše zlo, ki vliva lažno tolažbo? Ali obstaja še tretja možnost?
Poudarek na skupnosti in odgovornosti
Festival izpostavlja dediščino kot pomemben element skupnosti – tako v prostorskem kot časovnem smislu. Prenova stavb in ohranjanje arhitekture nista zgolj tehnični ali estetski vprašanji, temveč tudi družbeni proces, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost.
Poseben poudarek je na razumevanju prostora kot skupnega dobrega ter na vprašanju, kako ga oblikovati odgovorno v času okoljskih in družbenih kriz.
Odprti poziv za eseje
V okviru festivala je že objavljen tudi odprti poziv za esejistična besedila. Vse zainteresirane pisce vabimo, da oddajo svoje izvirno esejistično besedilo kot odziv na temo manjše zlo, predvsem v kontekstu odnosa do nepremične dediščine, arhitekturne prenove, izzivov okoljske in družbene trajnosti ter odnosa do zgodovine.
Besedila naj ne presegajo dolžine 10.000 znakov s presledki. Oddajte jih v .doc ali podobnem besedilnem formatu na e-naslov info@kajza.si. Rok za oddajo je 17.7.2026 do konca dne.
Besedila bo pregledal strokovni uredniški odbor festivala in med prispelimi izdelki izbral 5 besedil, ki bodo objavljena v samostojni publikaciji, ki bo izšla jeseni 2026. Publikacija bo predstavljena na javnem dogodku na festivalu Razpoka oktobra 2026. izbrana besedila bodo honorirana. Izbrani pisci prejmejo tudi izvod publikacije.
