Močne in neredne menstruacije? Tudi telesna teža lahko vpliva nanje

Kako maščobno tkivo vpliva na hormone, ovulacijo in maternično sluznico, pojasnjuje mag. Urška Bizjak Ogrinc, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva.

Ko govorimo o posledicah debelosti, najpogosteje pomislimo na sladkorno bolezen in bolezni srca. Manj pozornosti namenjamo njenemu vplivu na ginekološko zdravje žensk, čeprav je ta pomemben v vseh življenjskih obdobjih.

Kot pojasnjuje sogovornica, lahko debelost v otroštvu prispeva k zgodnejšemu nastopu pubertete. V reproduktivnem obdobju je lahko povezana z močnimi menstruacijami, motnjami ovulacije zaradi inzulinske rezistence in posledičnimi težavami z zanositvijo.

V perimenopavzi lahko k hormonskemu neravnovesju prispeva tudi nastajanje estrogenov, predvsem estrona, v maščobnem tkivu. Kadar estrogensko delovanje ni ustrezno uravnoteženo s progesteronom, se lahko pojavijo izjemno močne, podaljšane in pogoste krvavitve. Takšno hormonsko okolje lahko spodbuja tudi rast miomov in spremembe maternične sluznice, dolgotrajno estrogensko delovanje brez zadostnega progesteronskega učinka pa povečuje tveganje za raka maternične sluznice.

Kako debelost vpliva na menstruacijo?

Več maščobnega tkiva lahko poveča nastajanje estrogenov. “Maščobno tkivo je endokrini organ,” poudarja ginekologinja. To pomeni, da proizvaja in izloča hormone ter sodeluje pri uravnavanju presnove. V njem se androgeni pretvarjajo tudi v estrogene, predvsem v estron.

Odvečna telesna teža je povezana tudi z inzulinsko rezistenco, pri kateri je motena ovulacija. Kadar ovulacija izostane, ne nastaja progesteron. Estrogen tako ni uravnotežen s progesteronom, zato je relativno višji.

Pri izraziti debelosti se lahko spremeni tudi pulzirajoče izločanje gonadotropnih hormonov iz hipotalamusa. To vpliva na tvorbo FSH, LH, estrogena in progesterona, torej na celotno hormonsko os. Posledično je lahko motena tvorba foliklov v jajčniku in ovulacija izostane.

Progesteron je zelo pomemben za preobrazbo zadebeljene maternične sluznice in žil v njej. Če se sluznica ne preobrazi, je krvavitev ob njenem luščenju zelo močna.

Ginekologinja to strne takole: “Če estrogensko delovanje ni uravnoteženo z zadostnim učinkom progesterona, se lahko maternična sluznica čezmerno zadebeli, kar lahko vodi v neredne, dolgotrajne ali močne krvavitve.”

Kaj ima inzulinska rezistenca opraviti z jajčniki?

Pomemben del povezave med debelostjo in menstrualnim ciklusom je inzulinska rezistenca – stanje, pri katerem se celice slabše odzivajo na inzulin. Telo zato pogosto proizvaja več tega hormona.

Kot pojasnjuje ginekologinja, lahko višje ravni inzulina spodbujajo jajčnike k tvorbi androgenov, hormonov, kot je testosteron. Ti so sicer normalno prisotni tudi pri ženskah.

Hkrati inzulin zmanjšuje nastajanje beljakovine SHBG, ki v krvi veže spolne hormone. Zato več androgenov ostane nevezanih in lahko močneje deluje na tkiva.

Te spremembe lahko motijo ovulacijo, tudi pri PMOS.

PMOS oziroma nekdanji PCOS

Za sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) se od leta 2026 uporablja novo ime: poliendokrini metabolni ovarijski sindrom oziroma PMOS.

Ginekologinja povezavo med PMOS in debelostjo pojasnjuje z dvema mehanizmoma:

1. Inzulinska rezistenca in nihanje glukoze. Periferna tkiva slabše privzemajo glukozo, zato njena raven v krvi visoko naraste in nato hitro pade. Posledica so napadi lakote in potreba po bolj visokokalorični hrani.
2. Hormonske motnje. Povišan testosteron in motnje ovulacije spodbujajo hormonske spremembe, ki vodijo v pridobivanje maščobe.

Zakaj se po 40. letu pogosteje povečuje obseg pasu?

“Po 40. letih starosti pride do procesa premika telesne sestave,” pojasnjuje ginekologinja. Poveča se obseg pasu, več je visceralne oziroma trebušne maščobe, kar je posledica nihanja estrogena.

Ginekologinja navaja štiri razloge:

1. Upad estrogena lahko spremeni občutljivost na inzulin in presnovo maščob, kar vodi v inzulinsko rezistenco.
2. Izguba mišične mase: s staranjem postopoma izgubljamo mišično maso, zato se zmanjša bazalna poraba energije.
3. Apetit in sitost: estrogen sodeluje pri uravnavanju apetita in signalov sitosti v možganih.
4. Nespečnost in utrujenost: v perimenopavzi zaradi njiju naraste kortizol, kar pomeni več lakote in več inzulinske rezistence.

Kako so s hormoni povezani miomi in polipi?

Miomi so prekomerno namnožene celice miometrija, tj. mišice maternice, na enem mestu, obdane z ovojnico. Ker ima vsaka celica receptorje za estrogen, imajo miomi veliko teh receptorjev. Ob povišanem estrogenu v krvi se ga veliko veže nanje. “Estrogeni so hormoni, ki so hrana za rast miomov,” pojasnjuje ginekologinja.

Polipi maternične sluznice so lokalne razrasti sluznice. Kot pojasnjuje ginekologinja, imajo receptorje za estrogen, zato lahko povečano estrogensko delovanje spodbuja njihovo rast.

Ali debelost vpliva na možnosti za zanositev?

Da, debelost vpliva na plodnost. Ginekologinja izpostavlja več mehanizmov:

• Ovulacija: visceralna maščoba je povezana z inzulinsko rezistenco. Inzulin neposredno vpliva na jajčnik, zato je motena tvorba foliklov in s tem ovulacija.
• Hormonske spremembe: nižja amplituda pulzov LH, daljša folikularna faza, krajša lutealna faza in nižji progesteron v lutealni fazi.

Večje je tudi tveganje za spontani splav. K temu lahko prispevajo vnetno stanje, leptinska rezistenca, lipotoksičnost in presnovne spremembe.

Zakaj je pomembno tveganje za raka maternične sluznice?

Med raki, ki so pri ženskah z debelostjo pogostejši, ginekologinja kot najpomembnejšega izpostavlja raka maternične sluznice (endometrija). Zaradi povišanih estrogenov se sluznica razrašča in zadebeli, nato pa lahko nastanejo atipične celice.

Pri debelosti je povečano tudi tveganje za hormonsko odvisnega raka dojke, predvsem po menopavzi.

Ali lahko pomaga že manjša izguba telesne teže?

Po besedah mag. Urške Bizjak Ogrinc že izguba 5–10 % telesne teže in prerazporeditev maščobe, predvsem zmanjšanje visceralne maščobe, poveča občutljivost perifernih tkiv na inzulin. Posledično se zmanjšajo prosti androgeni, ovulacij je več, menstrualni ciklus pa je bolj urejen. Pregleda in zdravljenja krvavitev pa ni smiselno odlagati do takrat, ko boste shujšali.

Če zelo močno krvavitev spremljajo omotica, občutek omedlevice, težko dihanje ali bolečina v prsih, poiščite zdravniško pomoč.