Odličen intervju s holističnim pediatrom in moj pogled
Pozdravljeni, ogledala sem si (uro in pol trajajoč) intervju s holističnim pediatrom, enim od zelo uglednih medicinskih strokovnjakov v ZDA, ki je pred kratkim o tem govoril na mednarodni konferenci o cepljenju. Zdi se mi, da se splača vzeti vsako minuto časa, da mu prisluhnemo, sploh v času, ko starši tako kolebajo glede cepljenja otrok proti gripi in o mitu cepljena sebe, da bi s tem zavarovali necepljene otroke
Expert Pediatrician Exposes Vaccine Myths: http://articles.mercola.com/sites/articles/archive/2009/11/14/Expert-Pediatrician-Exposes-Vaccine-Myths.aspx
Pred leti sem tudi sama menila (kot je menil tudi ta pediater), da s cepljenjem ni verjetno toliko narobe, kot se skuša potencirati. Zdelo se mi je, da Svood pretirava zaradi nekaj primerov “kolateralne škode”, kar sem jim sicer vedno štela v plus, kot šteješ za pozitivne tudi akcije eko-ekstremistov, saj na koncu prinesejo pozitivne spremembe in družbene premike.
Verjela sem od nekdaj, da bi morali imeti starši pravico do izbire, naj naredimo domačo nalogo, pa se sami odločimo. Ne sprejemam argumenta, da zaradi preslabega informiranja rabimo prisilno cepljenje. No, pa se mi vseeno ni zdelo tragično, če ne kompliciram in se pač otroci po programu cepijo. In so se. Pogledala sem si javno dostopna poročila o stranskih učinkih in me niso vznemirila preveč. Bolj me je vznemirjalo, da nas v ordinaciji nikoli o ničemer niso zares obvestili, še o imenu cepiva včasih ne, le o neki vročini in izpuščaju so govorili, ki da lahko pride in da naj se “pridemo pokazat”…
Verjela sem tudi, kar mnogi žal (tudi zdravniki) še kar verjamete, da otrok, ki je cepljen, ne more dobiti te bolezni – čista laž in sprenevedanje. To sem se naučila od zdravnikov, ni jih tako malo več, ki znajo to argumentirati in tega ne skrivajo. In verjela sem še, da je otrok, ki ni cepljen, v nevarnosti, s čimer se danes ne morem poprek strinjati (vsak otrok že ne, bi pa to morala biti stvar ocene staršev in pediatra od primera do primera!), saj je imunski sistem, ki ga gradimo naravno, v današnjih časih lahko tajneši in stabilnejši, imunizacija s cepivom pa začasna, nestabilna in luknjava (kar dobro vedo tisti, ki zbolijo, ko se cepijo ali kljub cepljenju).
Ljudje pač ne verjamejo, čeprav zdravniki to vedo, da je okoli nas in v nas na milijarde mikrobov, imamo jih na koži, v nosu, prebavilih, organih,… bistveno več, kot imamo celic v telesu, mi pa se cepimo recimo proti par deset od teh. Mnogi lahko povzročajo podobne simptome. Skoraj vsi smo nosilci vseh teh organizmov (kdo si upa testirat celotno populacijo, da bo ugotovil, da je nek organizem prisoten šriše, kot mislimo, kot imamo salmonelo v prebavilih in na preprogah, pa ne zbolimo nujno zaradi okužbe z njo). Ker pa je družba bolna, ker se slabo prehranjuje, ima polne domove in telesa kemikalij, vdihuje onesnažen industrijski zrak, je industrijsko mrtvo hrano in jemlje zdravila, predvsem AB po tekočem traku… pa je seveda večja verjetnost, da bodo pravi ti predstavniki populacije zboleli. To ne pomeni zame dokaza, da nas ogrožajo mikrobi, ampak da smo ogrozili svoj imunski sistem. Še dobro, da imamo AB, v življenjski nevarnosti bi jih tudi sama vzela, če bi delovali, upam, vendar z zdravili in cepivi ne bomo izboljšali zdravja naših otrok, kvečjemu poslabšali ga bomo na dolgi rok.
Verjela sem celo tej dogmi,, da necepljen otrok ogroža druge. Le kako jih bo ogrožal, če so cepljeni in cepivo deluje??? Aha, ni dokazov, da res deluje? Znanstvene raziskave niso uspele potrditi, da so cepljeni otroci bolj varni pred neko boleznijo kot necepljeni (Poslušajte utemeljitev pediatra, če imate čas!) Vsi, ne glede na cepivo, smo lahko nosilci določenega mikroorganizma, pa ne zbolimo nujno. Nosilec ste lahko tudi, če se cepite. Če se cepite proti novi gripi, ker imate doma dojenčka, ste lahko še vedno nosilec in ga lahko še vedno prenesete na otroka. Da ne govorimo o tem, da morda niste bili nosilec, pa ste to postali s tem, ko so vam vbrizgali cepivo.
In kako vas bo necepljen otrok ogrožal, če ga niso pregledali, ali je zdrav, odporen, in niso dokazali, ali je morda že leta nosilec nekega mikroba, pa ne zboli, ker je razvil naravno, morda močno imunsko odpornost, boljšo kot s cepljenjem, torej kljub necepljenju lahko ima že delujoča protitelesa.
Danes menim, da je cepljenje en način, morda pravi za koga, vendar v veliki meri, ko trdi, da je to edini način, postane propaganda. Ne verjamem, da pediatri cepijo zaradi kake teorije zarote, finančnih ugodnosti ali pritiska, temveč da nimamo možnosti izbire zaradi ozkoglednosti večine strokovnjakov in preslabega študija medicine, ki se oklepa teorij, namesto da bi delal nove in nove znanstvene(!) raziskave, zaradi zaverovanosti v izsledke ubornih raziskav proizvajalcev zdravil in cepiv (ki nastajajo brez kontrolnih skupin, s premalo udeleženci in ob močnih konfliktih interesov), torej zaradu pomanjakanja pravih, verodostojnih, neodvisnih znanstvenih raziskav.
Ža imamo v družini tudi osebno zgodbo. Pri drugem otroku se je po lepi nosečnosti, naravnem porodu in super razvoju, ko je shodil pri 10m in govoril pri 16m, razvoj vidno upočasnil. Najprej nismo vedeli, kaj je, smo sklepali, da tak pač je… Vendar imeli smo vse znake za alarm: izgubili smo očesni kontakt z njim, postal je neodziven, ni reagiral na komunikacijo glede kahlice, v delu genitalih pa je bil hipersenzibiliziran, imel je nočne izbruhe, renčanje, strahove in more, podnevi smo ga vlačili za sabo kot malo prikolico, ker ni reagiral na klice in bali smo se, da se nam bo izgubil, v vrstcu se ni priključeval skupini, koordinacija mišic je bila na trenutke eksplozivna, nato se je kar sesedel, imeli smo popolnoma zdravega veselega in odprtega otroka, ki pa nenadoma ni bil več on sam. Možganske motnje, celo avtizem? Ni bilo za diagnozo avtizem, pa vendar smo ves čas vedeli, da je nekaj narobe v tej smeri. Tega povezali s cepljenjem, v družini pa tudi ni bilo nobenih primerov. Čas spremembe pri otroku povsem sovpada s časom cepljenja pri 18m.
Cenim, kar je rekel zdravnik na intervjuju: poslušajte mame, one vedo, da se je nekaj zgodilo.
Zadnje leto ga vidno pobiramo in rešujemo iz tega čudnega sveta: povlekli smo ga nazaj v naš svet, z veliko strokovnega branja, spraševanja in poslušanja alternative, nutricionistike, razvojnih pedagogov, nevrologov in holističnih pediatrov (v tujini in doma), pobiramo ga z rastrupljanjem in intenzivno dieto s surovo beljakovinsko in maščobno prehrano (primal diet, paleo diet), kar na veliko presenečenje fantastično deluje (ob tem, če kdo od staršev bere, po opravljeni “domači nalogi” trdim, da je dieta, ki jo pri nas priporočajo pri društvu za avtizem, premalo, dobro se otroci s temi možganskimi težavami resda odzivajo na izločitev glutena, vendar še bolje mnogi na vnos nepasteriziranega surovega mleka, surovega kefirja, surovih jajc, za kar smo pridobili številne dokaze in pričevanja staršev otrok, ki se nimajo več avtizma ali so zelo možgansko v razvoju napredovali glede na prej. (Vem, da mi te izjave ne boste šteli v dobro. Upam, da me ne boste cenzurirali, saj so se ugodni učinki pokazali na vsej družini.)
Naš otrok nas spet gleda v oči (ne še vedno), posluša, je nenadoma postal hitrejši, odzivnejši,… Problem pa se nam je naslikal v celoti šele zdaj, ko nam je potrdila domneve tudi šolska logopedinja, ki je velika strokovnjakinja in prijazna oseba. Otrok ima v šoli težave, a smo veliki optimisti, saj vidimo, kako ogromen napredek smo naredili v letu dni doma. Menim, da tega ne bi bilo treba in da se je razvoj ustavil oz. upočasnil iz nekega zunanjega razloga.
Ker ni raziskano, kako cepiva vplivajo na nevrološke funkcije, delovanje možgan otrok, ker o tem ne dobim ustreznih informacij in jih ne morem, saj raziskave te vrste niso v interesu izdelovalcev cepiv in nikdar ne bodo, denarja zanje pa sicer ni, svojih otrok od tega spoznanja dalje ne nameravam več cepiti. Menim, kot mama, ki živi in diha s svojim otrokom, da so neka cepiva ali snovi v njih v določeni meri lahko ukradla del otroštva našemu fantku. Prepričana sem, da ga bomo iz tega izvlekli, s prehrano in veščinami socialne komunikacije, ki jih v naši družini nikoli ni manjkalo. In tudi z izogibanjem nadaljnemu cepljenju in izpostavljanju drugim kemikalijem. Vprašanje je, kdaj in kako, a vendar tukaj ne računam na odogovore ali pomoč medicine, ki nam ni dala možnosti razmisleka, ampak nas je navedla v prisilno cepljenje. Če nekdo ni sposoben priznati, da je kaj takega možno in poslušati staršev, kaj se dogaja z našimi otroci, apelirati, da se denar obrne v smeri tovrstnih raziskav in pove tudi drugo plat cepiv, namesto, da se jo taji oz. trdi, da ni dokazov (seveda jih ni, če jih ne iščeš), jaz ne morem zaupati. Preprosto sem izgubila zaupanje in ni je prisile ali denarja, da mi to zaupanje povrne.
Ta intervju, za katerega me zanima, kaj menite tudi vi, dr. Pirnatova, in to je moje edino vprašanje, je bil le delček v mojem mozaiku, pika na i, da se mi je sestavila naša zgodba.
Še to. Res, da naša družina ne živi “klasično”, ne uporabljamo nič iz reklam, ne kupujemo v marketih (razen ozek izbor bio živil), jemo pretežno surovo in naravno hrano, rastlinsko in živalsko, biološko pridelano, doma fermentirano, brez konzervansov, praviloma ne zbolimo, tudi če so okoli nas zelo bolni ljudje. Take odločitve glede cepljenja otrok nisem zmogla in zagotovo ne bi zmogla niti danes, če bi živela tako, kot pred desetletjem, na pričakovani način, ko sem bila zelo bolna oseba in sredi 20-ih na pragu, da me povozijo rane na prebavilih, tumor, ščitnične motnje, ciste in drugo – danes so samo še spomin.
Ne domišljam si, da moji otroci ne bojo zboleli, vendar vem, kaj narediti, če zbolijo. Večina hitro leti k zdravniku, mi pa v hladilnik in shrambo, delamo napitke iz surove hrane in posegamo po tem, kar telo krepi, ne zastruplja. Vročinskih zniževalcev ne rabimo, zdravila bolezni podaljšajo, prava živila in počitek jih skrajšajo. Antibiotikov ne odklanjamo, pediatru zaupamo, vendar smo veseli, če nič od tega ne potrebujemo oz. AB le v življenjski nevarnosti. In ko bolezen mine, če že pride, so otroci po njej videti bolj zdravi, krepkejši in odpornejši kot prej. Kar cvetijo.
Naravna imunost je po mojem prepričanju ena od doktirn prihodnosti, še kolcalo se nam bo po njej in tega se bomo zavedli šele, ko jo bomo že skoraj povsem uničili (v večini populacije, ki bo to v dobri veri, da dela prav, dopuščala) s cepivi in zdravili. Vendar druge poti očitno ni.
Torej ne verjamem v teorije zarote. Ne verjamem, da ima necepljenje kaj z modo. Verjamem pa, da smo na zmotni poti, da veliko ljudi to že spoznava, take pandemije kot je H1N1 so ob tem kar se da dobrodošle, saj ljudje začnejo poslušati, brati, iskati kakovostne informacije (nekateri žal tudi kar neke teorije zarote in jih je to domet), in da moramo imeti starši kmalu pravico do izbire. Jaz si jo bom vzela sama, dokler mi je ne prizna moja država. Uf, ne zamerite, to sem morala napisati, zaradi sebe in našega fantka.
Mercola in njegov kolega sta samo še enkrat več pokazala, da ne poznata niti osnov imunologije. Za takšne neumnosti se v srednji šoli dobi cvek.
Osebno rajši berem članke, ki temeljijo na dejstvih:
http://www.sciencebasedmedicine.org/?p=2116
1. se strinjam, da je naravna imunost najboljša
2. cepiva so groza, kaj pa današnji način življenja – stres, onesnažen zrak, sevanja, ki jih ni malo….lahko gremo edino spet v popolno necivilizacijo, da se izognemo vsemu temu 🙁
3. in kot ni nekega dokaza, da cepiva ne povzročajo avtizma ali vedenjskih motenj verjetno tudi nimate dokaza, da je bilo za stanje vašega otroka krivo ravno cepivo, je vaše mnenje in občutek, vaša lastna diagnoza, se mi zdi, da velikokrat rabimo razlog, da nekaj pojasnimo in če časovno ravno sovpada je zelo primerno…..
Jaz vašemu fantku želim vse najboljše v življenju, da bi bil srečen in zdrav, se mi pa metanje vsega zdravstva, vseh cepiv v isti koš enostavno ne zdi prav……in ne bom pristala na to, da smo starši, ki svoje otroke cepimo slabi starši….vsak se mora sam odločit kaj je manjše zlo…dejstvo pa je, da so se nevarne otroške bolezni drastično zmanjšale odkar so populacije precepljene in zato najbrž ni odgovorna zdrava in kakovostna prehrana. ker se žal večina prehranjuje slabo in ste vi zgolj svetla izjema.
Želim vam še naprej veliko zdravja in uspeha in da bi se pri načinu zdravega življenja več ljudi zgledovalo tudi po vas.
Spoštovani, v znanstveni medicini uporabljamo evidence based pristop, kjer pač vsako trditev poskušamo potrditi ali zavrniti na osnovi pokusa in statističnega sklepanja. Trditev potrdimo ali pa zavrnemo s tako in tako stopnjo tveganja. Pristopi na Merkolovih straneh in tudi navedeni intervju pa prinašajo dogmatično razmišljanje, ki ga upravičujejo s holizmom (ki je sam po sebi odličen, sa se razumemo).
Vedno znova in vedno znova se v modelnih pristopih eradikacije bolezni sklicujejo na ćrne koze; pri čemer so črne koze ena zelo redkih bolezni, ki se zaradi narave povzročiteja sploh da eradicirati,
Cepljenje prav gotovo ni 100% ukrep (kot nič drugega v življenju razen rojstva in smrti, pa še tu bi me verniki verjetno popravili!?), je pa zelo dober ukrep v preprečevanju in obvladovanju nalezljivih bolezni.
Saj se ni treba sklicevati na črne koze, ozrimo se le par let nazaj in vidimo, kako opustitev cepljenja ponovno prinese izbruh bolezni (opustitev cepljenja proti davici v bivših državah SZ v 90-tih, na 10.000-obolelih in več 1000 smrti; epidemijo so po tem spet obvladali z masovnim cepljenjem; ali pa začasna opustitev cepljenja proti ošpicam-mumpsu-rdečkam v Veliki Britaniji, afera Weakfield, pojav epidemije ošpic).
Res je, da ljudje sobivamo z milijoni in milijoni mikroorganizmov, a večina je za nas neškodljivih, nekateri koristni, nekateri pa zelo zelo škodljivi. In nekatere zelo zelo škodljive obvladujemo s cepljenji in drugimi ukrepi (pitna voda, varna hrana, higienizacija okollja, zdravljenje…). Življenje mikroorganizmov, načine širjenja, spreminjanje obravnava mikrobiologija, človekov odziv nanje pa imunologija in infektologija. Znanje je izredno zahtevno in ravno tu nasprotniki cepljenja zlorabijo in zmanipulirajo, ali če hočete – napačno tolmačijo povezave, ki se kasneje odlično primejo v laični javnosti. Žal.
Če verjamete, da vsaka prebolela nalezljiva bolezen človeka “okrepi”, če živi v sicer zdravem okolju, je to sicer vaša pravica in vaša izbira, a morate se zavedati, da zaradi ošpic, davice, oslovskega kašlja, gnojnega meningitisa, TBC, rotaviroze, neonatalnega tetanusa in preštevilnih nalezljivih bolezni, za katere, žal, (še) ni cepiv…, še danes umira na 10.000 otrok. Boste rekli, da živijo v slabem okolju ali pa, da imajo slabe gene? Ali pa, da je zaradi nečesa pač potrebno umreti?
V Sloveniji ošpic že od leta 2000 nismo videli, kar je skoraj izključno posledica izvrstne precepljenosti (saj se vse okoli nas pojavljajo manjše epidemije) . Ker pa tudi v Sloveniji obstajajo bele lise necepljenih, ki se večajo, (saj ko bolezni ni, vedno narašča dvom v ukrep, posledica pa je opuščanje ali vsaj manjše izvajanje ukrepa), se bo prav gotovo zgodilo, da se bodo ob vnosu bolezni v Slovenijo, ošpice ponovno pojavile. Ob tem bo prav gotovo zbolelo tudi nekaj cepljenih, saj cepljenje ni 100% ukrep. Sama sem ošpice prebolela leta 1967, moja soseda je takrat ob ošpicah utrpela trajno poškodbo možganov – saj je imela encegalitis. Takih otrok je bilo v časih mojega otroštva cca 20/leto, saj je bilo bolezni okoli 20.000 primerov/leto, encefalitis pa se pojavi pri cca 1/1000 primerov.
Tolmačenje, kako neceljepljeni ogrožajo cepljene – v absolutnem smislu, je seveda, napačno. Do “ogrožanja” bi prišlo v primeru, če bi prišlo do širjenja nalezljive bolezni, npr. ošpic: tam bi zbolelo 90% necepljenih in cca 5 % cepljenih (kot rečeno, cepljenje ni 100% ukrep). Natančno take številke najdemo po študijah, objavljenih na PubMedu, iz Nozozemskih, angleških, norveških primerov. Necepljeni bi torej predstavljali velik pool nezaščitenih, ki bi olajšali širjenje povzročitelja.
Ko razpravljamo o novi gripi, in dojenčku: seveda je možno, da kljub cepljenju zbolim ali zbolim z blažjimi simptomi, samo verjetnost je mnogo manjša, kot če se ne cepim. Poleg tega bolna tudi ne morem skrbeti na dojenčka (s cepljenjem zmanjšujem verjetnost obolevanja), poleg tega – se dobivam z drugimi mamicami in ne kašljam intenzivno (kar je pravilo pri divjem virusu),zato je tudi verjetnost, da okužim njih, ob cepljenju, manjša. Imam možnost izbire, da zmanjšam tveganje, ki je moji predniki, leta 1918, ob španski gripi, niso imeli. Bili so izpostavljeni naravnemu prekuževanju,naravnemu izboru. Leta 1918 sta za špansko gripo umrli moja prababica, stara 28 let in ena njenih hčera, stara 6 let. Slabo okolje, slabi geni? Naravni izbor?
Pravite, da je študij medicine slab, da se oklepamo teorij in ne delamo raziskav. Da ne boste verjeli v to dogmo, odprite PubMed brskalnik, vpisujte nalezljice bolezni, cepiva, cepljenja, povzročitelje, …, iščite, in našli boste na 1000-študij. Našli boste meta-študije, ki vključujejo rezultate starejših študij, pa našli boste modele nalezljivih bolezni in cepljenj, pa najbolj bazične genetsko molekularne študije, pa poročila o spreminjanju povzročiteljev, razvoju novih cepiv, spreminjanju cepiv, zaradi spreminjanja povzročiteljev, učinkovitosti cepljenja, imunogenosti cepiv, seroprevalenčne populacijske študije, …
Hvala za odgovore in eno opravičilo za izpadlo pomembno besedo. Hotela sem napisati, da pri našem fantku … ni bilo za diagnozo avtizem, pa vendar smo ves čas vedeli, da je nekaj narobe v tej smeri. Tega N I S M O povezali s cepljenjem, v družini pa tudi ni bilo nobenih primerov. Čas spremembe pri otroku povsem sovpada s časom cepljenja pri 18m.
Kot ste napisali, nimam dokaza, da bi bremenila cepivo, ne želim dokazovati tega, ne rabim odgovora na to, o tem se ne moremo prerekati, dokaza preprosto ni mogoče dobiti na ta način. Ne gre niti za kako lastno diagnozo, gre le za močan osebni dvom, ki temelji na večletnem opazovanju otroka in pogovoru z več strokovnjaki – od nikogar od njih nismo pričakovali, da nam bo dal čudežne odgovore, vendar pa smo dobili tudi kar nekaj neuradnih stališč, da bi to lahko bilo povezano s cepivom, vendar tega ne moremo vedeti, da pa razumejo našo previdnost. No, ne pričakujem morda niti več razumevanja, ker sem ga že veliko dobila od strokovnjakov, ki imajo zaupanja vredne strokovne reference. Dejstvo je, da s tem dvomom pa mi ne moremo dalje vbrizgavat cepiv v otroka.
Drži, raziskave so doslej pokazale, da ni dokazov. Sumov niso izbrisale. Zato je znanstveno korektno, da se delajo nove raziskave. Niso namreč dokazale, da cepiva ne vplivajo ali ne morejo vplivati na možgansko zdravje naših otrok, dokazale so, kar je znanstveno pričakovano in prav, da ni dokaza, da določeno cepivo vpliva na določen vzorec in (z neko verjetnostjo) na populacijo takih in takih otrok. Tudi sama imam znanstveni akademski naziv in dobro vem, kako se dejalo raziskave.
Verjamemo, da tu ni morda bil samo en dejavnik, vendar v genetiki družine, v težki nosečnosti, težkem porodu ali pač v zgodnjem razvojnem okolju (vpliv fenotipa) takega vpliva tudi ne moremo nikakor najti. Zato se nam na ravni družine zgolj zastavlja notranji močan pomislek v zvezi z nadalnjim cepljenjem pri otroku. Torej dvom je: kaj pa če je cepivo vendarle nekako vplivalo na možgansko dejavnost našega otroka? Retorični dvom je to, ki ne zahteva odgovora. Kaj pa če bo neka prihodnja raziskava to vendarle potrdila? Ali niso sumi v tej smeri, gre za sume precej širokega kroga staršev in tudi dela strokovnjakov, dovolj, da lahko v tovrstnih situacija resno dvomimo?
In v tej zvezi imam zdaj še eno vprašanje moderatorkama: Kaj lahko realno pričakujemo pri naslednjem cepljenju od pediatra glede na ta naš dvom – ali lahko pričakujemo, da bo v tej fazi, ko se je otrokov razvoj končno boljši, hitrejši, pozitivnejši, razumel našo potrebo, da se cepljenje vsaj zamakne in za koliko časa bi se lahko največ zamaknilo? Torej ali lahko pričakujemo, da bi se pediater z nami strinjal in nam dovolil, da otroka leto, dve ne cepimo z ničemer več (star je 6 let, tako ali tako je dobil že skoraj vse, kar mora po zakonu, glede cepiv)?
Hvala za obširen odgovor, dr. Pirnatova.
Manipuliramo lahko en z drugim kolikor hočemo. Jaz vam lahko rečem, da nimate prav, ko zatrdite, da so nekateri mikroorganizmi zelo škodljivi, ker je odvisno od posameznika, kako bo reagiral na njihovo prisotnost in koliko intenzivna, uničujoča bo bolezen, ampak vem, da to itak bolje veste od mene. In lahko mi očitate, da pravim, da vsaka bolezen okrepi človeka, čeprav tega nisem trdila. Ne želim prepričevati nikogar, da je imunizacija s cepljenjem škodljiva, vsak se odloča zase, čutim pa, da država totalitarno izvaja name tu pritisk in mi ne omogoča, da se informiram in odločim zase in za svoje otroke. Opravičevanje, da nimamo sistema informiranja ljudi, je slab argument. Nimamo pravice in nimamo izibre. Zavedam se omejitev svobode, vendar argument, da necepljeni ne ogrožajo cepljenih, vidim bolj kot propagando, prisilo in orodje v rokah države, da zastrašuje ljudi. Razlika med večino in našo družino – zaradi sistema, ki ga imamo, neinformiranosti ljudi, prisile, ki rodi apatičnost, češ saj zdravniki zame bolje vedo – je ta, da se mi nove ali katerekoli gripe ne bojimo, čeprav ne trdimo, da ne bomo morda zboleli. Vemo, kaj bomo naredili, ne paničarimo in ukrepamo (ob tem se mi zdijo ukrepi z umivanjem rok veliko preozki, ljudje žal niso dobili nobenega ustreznega nasveta od stroke, kako okrepiti imunski sistem, povečati odpornost, zanemarjene so npr. ne tako zelo nove raziskave, da bi utegnila biti obolevnost z gripo posledica hudih primanjkljajev vitamina D, za katerega danes uradno velja, da je dovolj 20 minut dnevno biti na soncu, pa to nikakor ni res)…
Žal mi je, da mi očitate zagovarjanje naravne selekcije. Želim pravico do izbire in informacije zase in za vse, ki si to želijo. Če pomislim, da so se pojavljali celo neki vzgibi, da bi države imele pravico zaradi izrednih bolezenskih situacij izklopiti internet prebivalstvu, pa me ob tem zmrazi.
Ne trdim niti tega, da ni študij o cepivih, menim le, da ni dovolj študij, ki bi ustrezno (s kontrolno skupino in pravimi parametri) raziskale, ali so cepiva sploh varna glede nevroloških vplivov in kateri medsebojni vplivi snovi v cepivih ali kombiniranje cepiv so morda problematični, torej še vedno lahko sumim, da lahko pride tudi do vplivov na možgansko delovanje človeka in posebe na razvoj možganskih funkcij pri otroku. To je neprijetna tema.
Spoštovani, nihče ne bo na silo cepil vašega otroka. Pediater oz. šolski zdravnik (vsaj večina) deluje v soglasju s starši in se v primeru utemeljenih dvomov tudi dogovarja za prestavitve, zamike cepljenja. Če prav raumem, je otroček pred vstopom v šolo? in bi moral biti revakciniran ošpice-mumps-rdečke, hkrati pa bi se pričel cepiti proti hepaittisu B. V izogib težavam (vašim in pediatrovim, ki je po zakonu dolžan cepljenje opraviti), vam vseeno svetujem, da v prumeru želje po zaniih, oz. začasne opustitve, vložite vlogo na komisijo za cepljenje. Lep pozdrav!
Nina
Spoštovani, morda se pri škodljivih mikroorganizmih nisva najbolje razumeli. Mikroorganizmi, kot so bpr. virus ošpic, noric, črnih koz, so škodljivi praktično za vse posameznike, saj je dovzetnost preo 90%. To pomeni, da ni odvisno od posaznika, ali bo ali ne bo prišlo do okužbe in bolezni, saj zbolijo praktično vsi po stiku. Kakšna pa je teža bolezni, pa je res odvisno od posameznika (genetskih lastnosti, stanja prehranjenosti, trenutnega imunskega stanja, oz. ravnovesja z okoljem, …), Ampak tudi tu moramo upoštevati, da imajo nekatere bolezni ne glede na stanje posameznika ogromno smrtnost (črne koze, Ebola, gnojni meningitisi; ipd.)
Kar se informiranosti tiče bi lahko dolgo debatirali, dejstvo pa je, da večina ljudi pri nas živi v skladu s prioritetami, ki si jih postavlja. Pišete, da ljudje niso dobili nobenega nasveta, da si krepijo imunski sistem? Hmmmm, kakšen pa bi bil za nasvet? Lahko bi svetovali le, da živijo tako, da bodo čim bolj srečni in zadovoljni, (ob predpostavki, da večina ve, da kajenje, uživanje alkohola in opojnih substanc, ipd., pretirano stradanje škodo imunskemu sistemu).
Sploh vam ne očitam naravne selekcije. Kje pa! (S pisano besedo določeni deli izpadejo povsem drugače). Je pa res, da v krutih razmerah ostane le ta: preživijo le tisti, ki so v danem momentu na okolje in dejvnike, ki ga tam ogrožajo, najbolj odzivni/prilagojeni…
Lep pozdrav!
Nina