Na kratko: Slovenske smernice (NIJZ, 2025) zdravim odraslim svetujejo jemanje vitamina D od oktobra do aprila, in sicer 800–1000 IE na dan do 65. leta ter 1000–2000 IE na dan po 65. letu. Najbolje ga je jemati vsak dan. Varna zgornja meja je 4000 IE na dan. Testiranje ravni vitamina D pri zdravih ljudeh ni potrebno.
Vitamin D je pomemben za zdravje kosti, normalno delovanje mišic in imunskega sistema ter za uravnavanje presnove kalcija in fosfata. Telo ga večinoma tvori v koži pod vplivom UVB-sevanja. Tega v Sloveniji od oktobra do aprila praviloma ni dovolj za zadostno tvorbo vitamina D.
Pomanjkanje vitamina D je v Sloveniji zelo pogosto. Raziskave so pokazale, da ima pozimi pomanjkanje okoli 80 odstotkov odraslih, hudo pomanjkanje pa približno 40 odstotkov.
Zato so strokovnjaki pripravili Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D. Predstavljene so bile 1. decembra 2025, izdal pa jih je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Koliko vitamina D svetujejo slovenski strokovnjaki
Smernice zdravim odraslim svetujejo preventivno dodajanje vitamina D v razširjenem zimskem času, od oktobra do aprila. Ogroženim skupinam, kot so otroci, nosečnice, doječe matere in stanovalci domov za starejše, ga izrecno priporočajo.
Priporočeni dnevni odmerki glede na skupino:
- Dojenčki do 1. leta: 400 IE na dan, vse leto.
- Otroci od 1 do 13 let: 600–800 IE na dan, od oktobra do aprila.
- Mladostniki od 13 do 18 let: 800–1000 IE na dan, od oktobra do aprila.
- Odrasli od 18 do 65 let: 800–1000 IE na dan, od oktobra do aprila.
- Starejši od 65 let: 1000–2000 IE na dan, od oktobra do aprila.
- Ženske, ki načrtujejo nosečnost, nosečnice in doječe matere: 800–1000 IE na dan, ves čas nosečnosti in dojenja.
- Stanovalci domov za starejše in osebe, ki večinoma bivajo v zaprtih prostorih: 1000–2000 IE na dan, vse leto.
- Osebe s čezmerno telesno maso ali debelostjo potrebujejo večje, praviloma dvojne odmerke.
- Jemanje vse leto velja tudi za starejše od 65 let, ki so med 10. in 16. uro večinoma v zaprtih prostorih.
Več vitamina D ne pomeni več koristi
Vitamin D je pomemben za zdravje, vendar večji odmerki niso tudi boljši. Smernice dajejo prednost vsakodnevnemu jemanju v priporočenih odmerkih. Jemanje zelo velikih odmerkov v dolgih presledkih, na primer enkrat mesečno ali na nekaj mesecev, ni priporočeno. Raziskave so pokazale, da takšno jemanje bodisi nima koristi bodisi je lahko celo škodljivo.
Največji še varen dnevni odmerek za odrasle in mladostnike, starejše od 11 let, tudi za nosečnice, je 4000 IE. Za otroke od 1 do 10 let je meja 2000 IE, za dojenčke 1000 IE. Pozor: za večino ljudi to ni priporočeni odmerek, temveč zgornja meja, ki je ne smemo razumeti kot cilj.
Prevelike količine vitamina D lahko povzročijo zvišano raven kalcija v krvi in zdravstvene zaplete.
Pri akutnih ali kroničnih boleznih ali ob hudem pomanjkanju vitamina D se o ustreznem odmerku posvetujte z izbranim zdravnikom. V teh primerih so pogosto potrebni drugačni odmerki in individualno vodenje.
Kako vem, da sem vzel preveč vitamina D?
Znaki prevelikega odmerka so posledica zvišanega kalcija v krvi: utrujenost, zmedenost, močna žeja, pogosto uriniranje, bruhanje in bolečine v trebuhu. Pri priporočenih odmerkih do tega ne pride. Zastrupitev se praviloma pojavi šele po večmesečnem jemanju več kot 10.000 IE na dan.
Znaki prevelikega odmerka so posledica zvišanega kalcija v krvi: utrujenost, zmedenost, močna žeja, pogosto uriniranje, bruhanje in bolečine v trebuhu. Pri priporočenih odmerkih do tega ne pride. Zastrupitev se praviloma pojavi šele po večmesečnem jemanju več kot 10.000 IE na dan.
Ali je treba pred začetkom jemanja preveriti raven vitamina D
Pri zdravih ljudeh smernice rutinskega laboratorijskega merjenja ravni vitamina D ne priporočajo. Preiskava je smiselna pri določenih zdravstvenih stanjih, na primer pri boleznih kosti, ledvic ali jeter, motnjah vsrkavanja hranil v črevesju ali jemanju nekaterih zdravil. Smiselna je tudi ob sumu na hudo pomanjkanje ali kadar tako presodi zdravnik.
Kaj torej velja za letošnjo jesen
Po slovenskih strokovnih smernicah je jemanje vitamina D v jesensko-zimskem obdobju smiselno tudi za zdrave odrasle. Pomembno je, da ga jemljemo vsak dan, v odmerku, primernem za našo starost in telesno maso, ter da upoštevamo morebitne posebne zdravstvene okoliščine.
Pogosta vprašanja
Smernice priporočajo jemanje vsak dan, ker je tako najbolj učinkovito. Veliki odmerki v daljših presledkih po smernicah niso priporočeni.
4000 IE je zgornja meja še varnega dnevnega vnosa za odrasle, ne cilj. Zdravim odraslim smernice svetujejo 800–1000 IE na dan, starejšim od 65 let 1000–2000 IE. Več potrebujejo le osebe s čezmerno telesno maso ali debelostjo.
Od oktobra do aprila v Sloveniji v sončni svetlobi ni dovolj UVB-žarkov za tvorbo vitamina D. Smernice poleg tega odsvetujejo namerno izpostavljanje soncu z namenom tvorbe vitamina D, ker UV-žarki povečujejo tveganje za kožnega raka.
Pri zdravih ljudeh to ni potrebno. Preiskavo svetujejo le ob nekaterih boleznih, ob sumu na hudo pomanjkanje ali po presoji zdravnika.
| Članek je informativne narave in ne nadomešča posveta z zdravnikom ali farmacevtom. Pri akutnih ali kroničnih boleznih, ob hudem pomanjkanju vitamina D s simptomi, med nosečnostjo ali če jemljete zdravila, se o ustreznem odmerku posvetujte z izbranim zdravnikom ali specialistom. |
Viri:
- Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2025, 1. december). Predstavitev slovenskih smernic za zadostno preskrbljenost z vitaminom D. https://nijz.si/moje-okolje/uv-sevanje-in-radon/predstavitev-slovenskih-smernic-za-zadostno-preskrbljenost-z-vitaminom-d/
- Pfeifer, M., & Šimac, N. (ur.). (2025). Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/publikacije/smernice-za-zadostno-preskrbljenost-z-vitaminom-d/
