Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, strokovnjaki opozarjajo na pomen pogovora, medsebojne podpore in povezanosti. Da lahko za boljše počutje veliko naredimo tudi skozi gibanje in druženje, pa kaže zanimiv projekt, ki povezuje ljudi s težavami v duševnem zdravju in karate.
V članku boste prebrali:
- Duševno zdravje ni samoumevno. Zanj je pomembno skrbeti tudi takrat, ko se počutimo dobro.
- Letošnji svetovni dan duševnega zdravja poudarja moč osebnih zgodb, zmanjševanje stigme in dostopnost pomoči.
- OZARA Slovenija in Karate zveza Slovenije razvijata vključujoči karate, ki povezuje gibanje, druženje in podporo ljudem s težavami v duševnem zdravju.
Za svoje telesno zdravje vemo, da moramo skrbeti. Pomembni so gibanje, uravnotežena prehrana, počitek in pravočasno zdravljenje. Kaj pa duševno zdravje? Koliko pozornosti mu namenimo, dokler se počutimo dobro? Se zavedamo morda, kako je povezano z drugimi, prej omenjenimi področji?
Duševno zdravje ni nekaj, kar imamo ali nimamo. Spreminja se skozi življenje, nanj pa vplivajo naše izkušnje, odnosi, življenjske okoliščine in številni drugi dejavniki. Telesno in duševno zdravje sta namreč tesno povezana in vplivata drug na drugega.
Ko govorimo o duševnem zdravju, ne mislimo le na preprečevanje duševnih motenj. Gre tudi za to, kako se počutimo v svojem vsakdanu, kako se soočamo s stresom, ali imamo ob sebi ljudi, ki jim zaupamo, se dni veselimo ali so nam v breme, in ali vemo, kam se lahko obrnemo, ko sami ne zmoremo več.
Včasih se sprememba začne s pogovorom
Letošnji svetovni dan duševnega zdravja poteka pod geslom »Deli izkušnjo. Prisluhni zgodbi. Naredimo spremembo.«
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da lahko osebne zgodbe ljudi, ki so se soočili s težavami v duševnem zdravju, pomembno prispevajo k zmanjševanju stigme in boljšemu razumevanju.
Ko nekdo spregovori o svoji izkušnji, lahko drugemu pomaga prepoznati lastno stisko ali mu da pogum, da poišče pomoč. Ob tem pa je pomembno tudi, kako se na takšno zgodbo odzovemo.
- Ali znamo prisluhniti brez prekinjanja in komentiranja?
- Se lahko zadržimo obsojanja?
- Ali človeku dovolimo, da pove, kako se v resnici počuti, in ob njem preprosto ostanemo prisotni? Ali pa mu takoj začnemo pripovedovati o svoji sosedi, ki je imela podobno izkušnjo?
»Zavedamo se, da statistični podatki niso le številke, temveč predstavljajo posameznike in njihove zgodbe. Izkušnje povedo mnogo več kot številke. Zato je izjemno pomembno, da ustvarjamo pogoje, kjer se te izkušnje lahko delijo in kjer so tudi slišane ter upoštevane,«
poudarja asist. Matej Vinko, dr. med., predstojnik Centra za duševno zdravje NIJZ in vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA.
Za duševno zdravje skrbimo tudi skozi gibanje in povezanost
Kako pomembno je ustvarjati priložnosti za druženje, sodelovanje in krepitev zaupanja vase, kaže tudi projekt Vključujoči karate – z vadbo karateja do psihofizičnega zdravja, ki ga razvijata Karate zveza Slovenije in OZARA Slovenija.
Karate je v tem programu namenjen predvsem spoznavanju lastnega telesa, razvijanju gibalnih sposobnosti, obvladovanju napetosti in vključevanju v skupino.
Vadba je prilagojena različnim zmožnostim udeležencev. Vključuje vaje za ravnotežje, koordinacijo, gibljivost in moč, pa tudi dihanje, umirjanje in sproščanje.
V Ljubljani se je že zaključila prva pilotna skupina, v kateri je približno deset udeležencev sodelovalo na desetih srečanjih. Poleg tega so organizatorji izvedli pet predstavitvenih delavnic za več kot 40 zaposlenih in strokovnih sodelavcev Ozare.
Ena od udeleženk je svojo izkušnjo opisala takole:
»Zelo mi je ugajalo, da sem skozi gibanje dala ven napetost in frustracijo. […] Super mi je bilo, da smo povezali gibanje tudi z umirjanjem in obvladovanjem frustracije.«
Drugi udeleženec, uporabnik Ozare, pa je posebej izpostavil, da so bile vaje prilagojene posameznikom ter da so mu koristile pri gibljivosti in ravnotežju.
Včasih je prav občutek pripadnosti tisto, kar najbolj potrebujemo
Projekt opozarja še na en vidik skrbi za duševno zdravje in zdavje na sploh. Gibanje ima poleg telesnih učinkov tudi družabno komponento – lahko je tudi priložnost za srečevanje z drugimi, skupno doživljanje uspehov in občutek, da nekam pripadamo.
»Velik pomen ima tudi druženje: skupna vadba ustvarja priložnosti za povezovanje, medsebojno podporo in občutek pripadnosti,«
poudarja Bogdan Dobnik, predsednik OZARA Slovenija.
Po njegovih besedah se uporabniki njihovih programov poleg težav v duševnem zdravju pogosto soočajo tudi s slabšim telesnim zdravjem, zato so dostopne in prilagojene športne dejavnosti posebej dragocene.
Vključujoči karate je primer, kako lahko povežemo skrb za telesno in duševno zdravje ter ljudem, ki se soočajo s težavami, omogočimo več priložnosti za aktivno sodelovanje v skupnosti.
Skrb za duševno zdravje ni samo odgovornost posameznika
Na NIJZ ob svetovnem dnevu opozarjajo tudi na pomen okolja, v katerem živimo. Podporni odnosi v družini, šoli, na delovnem mestu in v širši skupnosti so pomemben varovalni dejavnik duševnega zdravja.
Pomembno pa je tudi, da so različne oblike pomoči med seboj povezane in ljudem dostopne.
Zato so letos v okviru Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA v vseh devetih slovenskih regijah vzpostavili mreže za duševno zdravje, ki povezujejo različne službe, organizacije in programe. Njihov namen je bolje prepoznavati potrebe ljudi v lokalnem okolju, usklajevati aktivnosti in izboljševati odzivanje na težave v duševnem zdravju.
Skrb za duševno zdravje se ne začne in konča pri posamezniku. Potrebujemo tudi skupnost, ki zna prisluhniti, ponuditi podporo in omogočiti dostop do ustrezne pomoči.
Na pomen pravočasne in dostopne pomoči ob svetovnem dnevu duševnega zdravja opozarja tudi Zveza organizacij pacientov Slovenije (ZOPS). Po njihovih navedbah med pomembnimi izzivi v Sloveniji ostajajo pomanjkanje strokovnega kadra, dolge čakalne dobe, neenakomerna dostopnost pomoči po regijah in nepovezanost različnih storitev.
»Ko človek zbere pogum in pove, da potrebuje pomoč, mora dobiti jasen odgovor, kam se lahko obrne in kdaj bo obravnavan. Ne smemo ga pustiti samega med čakalnimi seznami, različnimi institucijami in stroški, ki jih ne zmore,«
poudarja Mihael Cigler, predsednik ZOPS.
Majhne odločitve imajo lahko velik pomen
Svetovni dan duševnega zdravja je lahko priložnost, da se vprašamo, kako skrbimo zase in za ljudi okoli sebe. Morda lahko danes naredimo nekaj povsem preprostega:
- Pokličemo nekoga, s katerim že dolgo nismo govorili.
- Povabimo prijatelja na sprehod.
- Prisluhnemo človeku, za katerega vemo, da preživlja težko obdobje.
- Ali pa si priznamo, da tudi sami potrebujemo podporo.
Za duševno zdravje ni treba skrbeti šele takrat, ko se pojavijo težave. Pomembno je, da mu namenjamo pozornost tudi takrat, ko nam gre dobro.
Na NIJZ vabijo, da si 10. oktobra pripnemo zeleno pentljo, simbol podpore duševnemu zdravju in prizadevanjem za zmanjševanje stigme.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja tudi iz programa Blizu – Psihosocialno svetovanje, informiranje in usmerjanje oseb v duševni stiski, ki ga izvaja Slovenska karitas, sporočajo, da imajo na voljo proste termine za brezplačno svetovanje. Na prvi pogovor je praviloma mogoče priti v enem tednu.
Zelena pentlja sama po sebi ne bo rešila težav. Lahko pa nas spomni na nekaj pomembnega: da je duševno zdravje vrednota, za katero smo odgovorni tudi kot skupnost. En sam pogovor morda ne bo odpravil vseh težav, lahko pa pomeni pomemben prvi korak k razumevanju stiske in iskanju pomoči.
Kam po pomoč?
Če se soočate z duševno stisko, se lahko najprej obrnete na osebnega zdravnika ali najbližji center za duševno zdravje. Informacije o strokovni pomoči, svetovalnicah in podpornih programih najdete na spletni strani Programa MIRA – mreža virov pomoči. Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja bodo po Sloveniji potekali tudi številni dogodki. Pregled dogodkov je objavljen na spletni strani Programa MIRA. Brezplačna pomoč v obliki video svetovanja je dosegljiva na strani: Blizu pod “Prvi brezplačni video pogovor”.
