V nadaljevanju boste izvedeli:
- Alkohol ni zdravilo, miti o njegovih zdravstvenih koristih pa ne držijo.
- Alkohol lahko vpliva na spanec, krvni tlak, razpoloženje, tveganje za raka, padce in delovanje zdravil, tudi če človek ni odvisen.
- Starejši so zaradi sprememb v telesu, bolezni in zdravil lahko bolj občutljivi na učinke alkohola.
Alkohol je za številne Slovence povezan s sprostitvijo, druženjem in praznovanji, a njegova prisotnost v vsakdanjem življenju ne zmanjšuje zdravstvenih tveganj. Ko govorimo o preprečevanju tveganega pitja, so v ospredju pogosto mladi, medtem ko starejši ostajajo nekoliko spregledani. A pozornost si zaslužijo tudi oni, saj se z leti delovanje telesa spreminja, s tem pa tudi njegov odziv na alkohol.
O tveganjih, povezanih s pitjem alkohola, pa tudi o mitih in prepričanjih, ki so jih mnogi starejši sprejeli kot dejstva in a jim stroka ne pritrjuje, je na predavanju v okviru projekta Veš, kaj piješ na 25. Festivalu za tretje življenjsko obdobje predavala Vesna Pekarović Džakulin, dr. med.
Kratkoročni učinek, dolgoročne posledice
Občutek sprostitve, ki ga prinese alkohol, je eden od razlogov, da ljudje posegajo po njem: “Alkohol je anksiolitik. To pomeni, da lahko lajša tesnobo in zmanjša napetost. Za kratek čas dobimo občutek, da je vse skupaj nekoliko prijetnejše,” je v predavanju pojasnila Pekarović Džakulin, in dodala, da ta učinek hitro mine.
Alkohol hkrati zavira delovanje možganov, zato se ob zaužitju večje količine pojavijo:
- slabša presoja,
- počasnejše reakcije,
- otežen govor,
- motnje ravnotežja in omotica,
- zaspanost.
Poudarila je tudi, da čeprav ljudje po alkoholu pogosto posežejo prav z namenom sprostitve, lahko takšno početje dolgoročno poslabša spanec, razpoloženje in tesnobo.
Vino za srce, žganje za prebavo – kaj drži in kaj ne?
Glede alkohola pri otrocih, mladostnikih in nosečnicah ni dileme – vsem je jasno, da jim škoduje. Pri odraslih pa so meje precej bolj zabrisane in alkohol hitro postane nekaj povsem običajnega. Še več, mnogi mu pripisujejo celo zdravstvene koristi.
Gotovo ste že slišali katerega od mitov o alkoholu, ki se prenašajo iz generacije v generacijo:
- Rdeče vino naj bi bilo dobro za srce,
- Žganje naj bi pomagalo pri prebavi in prehladu.
- Pivo naj bi bilo najboljše za žejo.
- Alkohol pa naj bi pomagal pri spanju.
Toda med ljudskimi prepričanji in zdravstvenimi dejstvi je pomembna razlika. Alkohol ni zdravilo in varnega pitja ni.
Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., poudarja:
“Danes imamo dovolj podatkov, da alkohola ne moremo priporočati kot nekaj, kar pijemo zaradi zdravja. To ne pomeni, da moramo ljudi strašiti ali moralizirati. Pomeni le, da alkohol postavimo na pravo mesto. Pijemo ga zaradi okusa, navade, druženja ali občutka sprostitve – ne pa kot zdravilo.”
Alkohol je lahko težava, še preden nastopi odvisnost
Na alkohol pogosto gledamo preveč črno-belo, ali človek pije “normalno” ali pa je odvisen. Takšno razmišljanje nam lahko da občutek, da težave ni.
V resnici lahko alkohol na zdravje vpliva že precej preden govorimo o odvisnosti. Med drugim lahko vpliva na:
- krvni tlak,
- spanec,
- razpoloženje,
- tveganje za raka,
- tveganje za padce,
- kronične bolezni in
- delovanje zdravil.
Predavateljica pa opozarja, da je izraz “normalno pitje” nekoliko zavajajoč in v intervjuju za portal Veš, kaj ješ piše:
“Bolje je govoriti o pitju z manjšim ali večjim tveganjem. In še pomembneje: vprašanje ni samo “Ali je človek odvisen?”, ampak tudi “Ali mu alkohol že povzroča zdravstveno tveganje ali škodo?”
Starejši in alkohol: zakaj ista količina ni več enaka kot nekoč
Med skupine, pri katerih je uživanje alkohola povezano z večjim tveganjem, poleg otrok, mladostnikov, nosečnic in doječih mater sodijo tudi starejši. Nanje se pri opozarjanju na škodljive učinke alkohola pogosto pozablja, čeprav se s starostjo občutljivost nanj povečuje.
Zaskrbljujoča statistika: Na NIJZ poročajo, da pitje med starejšimi ni redkost. Med prebivalci, starimi med 65 do 74 let, jih kar 73 % vsaj občasno uživa alkoholne pijače.
Z leti se spremenita telesna sestava in presnova, pogostejše so kronične bolezni, marsikdo pa jemlje tudi več zdravil hkrati. Zato lahko količina alkohola, ki posamezniku v mladosti ni povzročala težav, pri starejšem človeku povzroči omotico, padec krvnega tlaka, hipoglikemijo, zaspanost, zmedenost ali celo padec.
Tveganje je še večje pri ljudeh z:
- boleznimi jeter,
- sladkorno boleznijo,
- boleznimi srca in ožilja,
- motnjami ravnotežja,
- ob jemanju določenih zdravil.
V takšnih primerih zdravil zaradi alkohola ne izpuščajte ali samovoljno prilagajajte, temveč se o morebitnem pitju alkohola ob jemanju zdravil posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Za volanom vedno 0.0
Že en kozarec alkohola lahko vpliva na sposobnost varne vožnje. Alkohol poslabša pozornost, presojo in hitrost odzivanja, njegovi učinki pa so lahko pri starejših zaradi starostnih sprememb in zdravil še izrazitejši.
V prometu ne odgovarjamo le za svojo varnost, temveč tudi za varnost drugih udeležencev. Zato je pri vožnji najbolj odgovorna izbira jasna: brez alkohola.
Ključno sporočilo
Alkohol ni nedolžen del vsakdana, niti ni zdravilo. Vsaka količina alkohola prinaša določeno tveganje, ki je odvisno od količine, pogostosti pitja, starosti, zdravstvenega stanja in zdravil, ki jih človek jemlje:
“Moj cilj ni ljudem vzeti praznovanja, druženja ali užitka. Želim pa, da se o alkoholu odločamo na podlagi realnih informacij in ne mita, da “malo alkohola koristi zdravju”. Če pijemo, naj bo to zavestna osebna odločitev – ne zdravstveno priporočilo,”
je v intervjuju na spletni strani portala Veš, kaj ješ zaključila Vesna Pekarović Džakulin, dr. med.
Najpogostejša vprašanja
Ali je kozarec rdečega vina res dober za srce?
Ne. Čeprav je prepričanje o koristih rdečega vina zelo razširjeno, strokovnjaki alkohola ne priporočajo kot način za zaščito srca ali izboljšanje zdravja.
Ali je lahko uživanje alkohola problematično, tudi če človek ni odvisen?
Da. Odvisnost ni edina meja, pri kateri alkohol začne vplivati na zdravje. Tudi brez odvisnosti lahko poveča tveganje za nekatere bolezni, padce, težave s spanjem in razpoloženjem ter vpliva na delovanje zdravil.
Zakaj je uživanje alkohola pri starejših lahko bolj tvegano?
S starostjo se spremenita telesna sestava in presnova, pogostejše so kronične bolezni, veliko starejših pa poleg tega jemlje več zdravil hkrati. Zaradi tega lahko količina alkohola, ki nekoč posamezniku ni povzročala težav, pri starejšem povzroči omotico, padec krvnega tlaka, zaspanost, zmedenost ali padec.
Viri:
- Kozarec za zdravje? Alkohol, zdravila in miti, ki jim radi verjamemo. Veš, kaj ješ, dostopno na: https://veskajjes.si/nasveti-in-novice/51-nasveti-za-zdravo-prehranjevanje/3210-kozarec-za-zdravje-alkohol-zdravila-in-miti-ki-jim-radi-verjamemo. Zadnji dostop: oktober 2026.
- Kozarec za zdravje? Alkohol, zdravila in miti, ki jim radi verjamemo. Zveza potrošnikov Slovenije, dostopno na: https://www.zps.si/aktualne-vsebine/izjave-za-javnost/kozarec-za-zdravje-alkohol-zdravila-in-miti-ki-jim-radi-verjamemo-2026-09-29. Zadnji dostop: oktober 2026.
- Predavanje Vesne Pekarović Džakulin, dr. med. 25. Festival za tretje življenjsko obdobje, 1. 10. 2026.
