“Čeprav imajo večje tveganje za težji potek okužbe z RSV nedonošenčki ter otroci s kroničnimi pljučnimi, srčnimi in nekaterimi drugimi boleznimi, se je pomembno zavedati, da je zaradi velikega števila okužb večina dojenčkov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, pred tem zdravih in donošenih,” poudarja specialist pediatrije Denis Baš, dr. med., iz ZD Kamnik.
“Starost sama po sebi je pomemben dejavnik tveganja. Pri posameznem zdravem dojenčku ne moremo zanesljivo napovedati težkega poteka, zato je smisel sodobnega pristopa zaščititi vse dojenčke v obdobju, ko so najbolj ranljivi. Ko dojenček enkrat zboli, imamo na voljo predvsem podporno zdravljenje. Zato je pri RSV preventiva še posebej pomembna,” dodaja.
RSV je zelo pogost in okužbe ne moremo vedno preprečiti. Lahko pa danes dojenčka učinkovito zaščitimo pred njenimi najtežjimi posledicami.
Zakaj je RSV za dojenčke tako nevaren?
RSV je zelo pogost virus – večina otrok se z njim okuži do drugega leta starosti. Pri dojenčkih okužba pogosteje poteka težje, saj so njihove dihalne poti bistveno ožje, imunski sistem pa še dozoreva. “Vnetje povzroči otekanje sluznice in nastajanje sluzi, zato se lahko majhne dihalne poti hitro zožijo in dihanje postane oteženo. Dojenček se ob težkem dihanju hitreje utrudi, slabše pije in lahko dehidrira. Pri najmlajših se lahko pojavijo celo premori v dihanju. Rezerva, ki jo ima dojenček, je tako bistveno manjša kot pri starejšem otroku,” opozarja Baš.
Okužba se pri dojenčkih lahko razširi na spodnja dihala in povzroči vnetje malih dihalnih poti – bronhiolitis – ali virusno pljučnico. Pojavijo se lahko tudi zapleti, kot sta vnetje srednjega ušesa in bakterijska pljučnica.
Pomembne so lahko tudi dolgoročnejše posledice. Po preboleli okužbi se pri nekaterih otrocih pogosteje pojavljajo epizode piskanja ob drugih virusnih okužbah. Raziskave kažejo tudi povezavo med okužbo z RSV v prvem letu življenja in večjim tveganjem za razvoj astme pozneje v otroštvu.
Potek okužbe in prepoznavanje zapletov
Okužba se večinoma začne z zamašenim nosom, izcedkom in kašljem, lahko tudi s povišano temperaturo. Po nekaj dneh se lahko razširi na spodnja dihala. Takrat se pojavijo dražeč kašelj, hitrejše in težje dihanje, slabše hranjenje ter utrujenost ali razdražljivost. “Pozorni moramo biti na slabšanje splošnega stanja, odklanjanje hranjenja, manj mokrih plenic ter hitro in oteženo dihanje. Starši lahko opazijo ugrezanje prostorov med rebri ali jamice pod vratom in izrazito dihanje s trebuščkom. Alarmni znaki so tudi premori v dihanju, modrikavost ustnic, izrazita zaspanost ali slabša odzivnost. Tak otrok potrebuje hiter zdravniški pregled,” poudarja Denis Baš.
“Pri dojenčku naj starši opazujejo predvsem dihanje, hranjenje in splošno počutje. Če otrok hitro ali težko diha, bistveno slabše pije, je nenavadno utrujen ali se njegovo stanje slabša, naj se posvetujejo s pediatrom. Pri novorojenčku in zelo majhnem dojenčku je prag za pregled vedno nižji,”
poudarja pediater Denis Baš.
Preventivno ukrepanje in zaščita
Tveganje za okužbo z RSV lahko zmanjšamo z nekaj preprostimi ukrepi. Sogovornik med najpomembnejšimi izpostavlja umivanje rok, prezračevanje prostorov in izogibanje stikom z bolnimi osebami. Posebej pomembno je, da prehlajeni sorojenci ali odrasli niso v tesnem stiku z novorojenčkom. “Ti ukrepi tveganje zmanjšajo, ne morejo pa okužbe vedno preprečiti,” poudarja.
Za preprečevanje težkega poteka okužbe sta danes na voljo dve možnosti zaščite:
- Cepljenje nosečnice: imunski sistem nosečnice po cepljenju ustvari protitelesa, ki se prek posteljice prenesejo na otroka. Gre za aktivno imunizacijo matere, s katero se zagotovi pasivna zaščita otroka v prvih mesecih življenja.
- Zaščita dojenčka z dolgodelujočimi protitelesi: dojenček prejme že izdelana protitelesa, ki ga ščitijo pred težkim potekom RSV v obdobju največje ranljivosti. Gre za pasivno zaščito, saj dojenčkov imunski sistem zaradi tega ne ustvarja lastnih protiteles.
Do letos so bili do zaščite z dolgodelujočimi protitelesi upravičeni predvsem nedonošenčki in otroci z nekaterimi prirojenimi boleznimi, zdaj pa je zaščita na voljo vsem novorojenčkom in dojenčkom. Po predvidenem programu bodo otroci, rojeni v času sezone RSV, zaščito prejeli že v porodnišnici, drugi pa pred začetkom sezone v pediatričnih ambulantah, če mati med nosečnostjo ni bila cepljena proti RSV.
Obe vrsti zaščite imata isti cilj: zmanjšati tveganje za težak potek okužbe z RSV v prvih mesecih življenja, ko so dojenčki najbolj ranljivi.
Učinkovitost in varnost zaščite z dolgodelujočimi protitelesi
“Rezultati so zelo spodbudni – ne samo v kliničnih raziskavah, ampak tudi v vsakdanji praksi. V državah, kot so Francija, Španija in Nemčija, kjer to zaščito uporabljajo širše, opažajo velik upad hospitalizacij dojenčkov zaradi RSV. To je za starše verjetno najpomembnejše sporočilo: namen zaščite ni zagotoviti, da otrok nikoli ne bo prišel v stik z RSV, ampak predvsem zmanjšati verjetnost težkega poteka in zdravljenja v bolnišnici,” pravi Denis Baš.
Dodaja, da ima zaščita tudi dober varnostni profil. Neželeni učinki so večinoma blagi in kratkotrajni, na primer bolečina ali rdečina na mestu aplikacije.
Starši RSV poznajo, a njegovo breme slabše
“Pred dvema letoma smo pediatri v Zdravstvenem domu Kamnik izvedli raziskavo med 155 starši in nosečnicami. Pokazala je zanimivo razliko: večina je za RSV že slišala, precej slabše pa so poznali njegovo dejansko breme. Le približno polovica je vedela, da je RSV pomemben vzrok hospitalizacij pri dojenčkih. Med bodočimi starši je bilo takšnih še bistveno manj. Po drugi strani je bila pripravljenost za zaščito zelo velika – več kot osem od desetih vprašanih bi svojega otroka zaščitilo, če bi bila takšna možnost na voljo. To nam pove, da so starši zaščiti naklonjeni. Potrebujejo predvsem pravočasne, razumljive in zaupanja vredne informacije,” pripoveduje sogovornik.
Opozarja, da starši danes veliko informacij poiščejo na spletu in družbenih omrežjih, vendar še vedno zelo zaupajo zdravstvenim delavcem.
“Tudi v naši raziskavi so starši med vsemi viri informacij najbolj zaupali zdravstvenim delavcem, med njimi predvsem pediatrom. Hkrati je le dobra tretjina povedala, da je informacije o RSV dejansko prejela od zdravstvenega delavca. To je pomembno sporočilo tudi za nas: starši nam zaupajo, zato moramo pogovor o RSV začeti dovolj zgodaj,” sklene Denis Baš.
