Želja po uživanju izključno “čiste” oziroma “neoporečne” hrane se lahko razvije v stroga prehranska pravila, občutek tesnobe in celo socialno izolacijo. Ko prizadevanje za zdravo prehranjevanje ni več zgolj skrb za zdravje, temveč začne močno usmerjati in omejevati vsakdanje življenje, lahko govorimo o ortoreksiji (ortoreksija nervoza) oziroma ortoreksičnih vedenjskih vzorcih, ki jih strokovnjaki povezujejo z motnjami hranjenja, poroča Harvard Health Publishing.
Kaj je ortoreksija?
Izraz ortoreksija je bil oblikovan v devetdesetih letih prejšnjega stoletja za opis nezdrave oziroma pretirane osredotočenosti na “pravilno” prehranjevanje. Zanjo je značilna preokupacija s kakovostjo in “čistostjo” hrane, ki lahko postane tako izrazita, da začne posegati v vsakdanje življenje, delo, odnose in družabne dejavnosti.
Po besedah dietetičarke Viviane Fornasaro-Donahue, je pri ortoreksiji v ospredju predvsem kakovost oziroma “čistost” hrane, medtem ko se pri nekaterih drugih motnjah hranjenja več pozornosti namenja količini zaužite hrane, telesni teži ali telesni podobi. Lahko se prepleta z drugimi stanji, kot sta obsesivno-kompulzivna motnja (OKM) ali generalizirana anksiozna motnja.
Za ortoreksijo so značilni predvsem strogo omejevanje izbire hrane in toga pravila glede tega, katera živila so “sprejemljiva”. Ljudje z ortoreksičnimi vedenjskimi vzorci imajo lahko tudi predhodne izkušnje z zelo restriktivnimi dietami.
Kako se ortoreksija razlikuje od zdravega prehranjevanja?
Zdravo prehranjevanje lahko postane problematično, ko se želja po zdravem načinu prehranjevanja spremeni v pretirano oziroma obsesivno ukvarjanje s hrano. Viviane Fornasaro-Donahue kot nekatere opozorilne znake izpostavlja:
- Stroga prehranska pravila, ki si jih posameznik postavi sam. Če se človek začne izogibati celotnim skupinam živil – na primer vsem živilom, ki vsebujejo sladkor –, je lahko prehrana pretirano omejujoča.
- Pretirano veliko časa, namenjenega preverjanju živil, načrtovanju obrokov in nakupovanju. Branje deklaracij in načrtovanje obrokov sta lahko del zdravega prehranjevanja. Problem nastane, ko preverjanje postane kompulzivno oziroma ko priprava in iskanje “ustrezne” hrane začne posegati v delo, hobije ali odnose.
- Tesnoba ali čustvena stiska, kadar prehranjevanja ni mogoče popolnoma nadzorovati. Obisk restavracije, prehranjevanje pri prijateljih ali službeni dogodek lahko povzročijo izrazito stisko, ker posameznik ne more nadzorovati izbire hrane. Po besedah Fornasaro-Donahue bi moral zdrav način prehranjevanja prinašati občutek zadovoljstva, ne pa stalnega strahu.
- Občutek večvrednosti zaradi lastnih prehranjevalnih navad. Posameznik lahko začne obsojati ljudi, katerih prehranjevanje ne ustreza njegovim pravilom, kar lahko vodi tudi v izogibanje druženju in večjo socialno osamljenost.
Kam po pomoč?
Pomoč pri težavah, povezanih z motnjami hranjenja, je mogoče poiskati pri različnih strokovnjakih in organizacijah, med drugim pri psihiatru, psihologu, kliničnem psihologu ali psihoterapevtu, navajajo na strani Nacionalnega programa duševnega zdravja Mira. Na voljo so tudi specializirane svetovalnice in programi pomoči:
- Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana: Enota za motnje hranjenja
- Svetovalnica za motnje hranjenja Muza
- Svetovalnica za motnje hranjenja Introspekta
- Svetovalnica Svetovalni svet
- Skupnost Anonimni prekomerni jedci
- Zavod Pekarna Magdalenske mreže
Vira:
- Harvard Health Publishing; Understanding orthorexia: Have your healthy eating goals gone too far? Dostopno na: https://www.health.harvard.edu/diet-and-nutrition/understanding-orthorexia-have-your-healthy-eating-goals-gone-too-far. Zadnji dostop: september 2026
- Mira; Anoreksija. Dostopno na: https://www.zadusevnozdravje.si/dusevno-zdravje/pogoste-dusevne-tezave-in-motnje/anoreksija/. Zadnji dostop: september 2026
