Kako izboljšati spanec, ali res obstaja sprej proti bolečini, kako pravilno oskrbeti rano in kako zmanjšati verjetnost za nastanek diabetesa. To je le nekaj tem, ki jih je doktorica medicine Ema Cindro Kostelec obravnavala na svojih izobraževalnih profilih Med Zdravje.
Na Instagramu bodoči družinski zdravnici sledi že 29 tisoč ljudi, na TikToku slabih 24 tisoč, kar kaže, da ji Slovenci zaupamo. “Po mojem mnenju je dober zdravnik tisti, ki je pacienta pripravljen poslušati in ga srečati tam, kjer se v tistem trenutku nahaja. Ne tam, kjer bi si zdravnik želel, da bi bil. Zdi se mi, da mi zdravniki včasih pričakujemo, da pacient razume, ne da bi mu vse jasno razložili,” pravi 28-letnica, ki se bo za specializacijo na področju družinske medicine odločila tudi zato, ker si želi s pacientom zgraditi tesnejši odnos in ga spremljati na njegovi poti.
“Dober zdravnik je tisti, ki je pacienta pripravljen poslušati”
Izbrali ste poklic, ki zahteva vseživljenjsko učenje in tudi veliko potrpežljivosti. Kaj vas je motiviralo za ta poklic?
Zagotovo je k tej odločitvi največ prispevala moja osebna zgodba iz mladosti, ko sem imela težave z atopijskim dermatitisom, od nekdaj pa sem imela tudi željo delati z ljudmi – na kakršen koli način. Na koncu me je poklicalo zdravstvo.
Kaj odlikuje dobrega zdravnika?
Po mojem mnenju je dober zdravnik tisti, ki je pacienta pripravljen poslušati in ga srečati tam, kjer se v tistem trenutku nahaja. Ne tam, kjer bi si zdravnik želel, da bi bil … Zdi se mi, da mi zdravniki včasih pričakujemo, da pacient razume, ne da bi mu jasno razložili. Ljudje smo zelo avtonomni in se želimo odločati zase. Radi imamo svojo moč, zato se mi zdi dobro, če zdravnik pacientu da priložnost, da razume in lahko vzame stvari v svoje roke.
Da se odloča sam brez obsojanja zdravnika …
Lahko povem svojo zgodbo, ki se je še vedno dobro spominjam. Ko sem bila še pri pediatrinji, sem ji povedala, da sem preizkusila bioresonanco zaradi atopijskega dermatitisa. To odločitev je pokritizirala in od takrat naprej ji nikoli več nisem povedala, kaj vse sem zares delala – kar pa se mi zdi ključno za dobro obravnavo. Ko pomislim na to situacijo, se zavem, da moramo zdravniki iti čez te svoje notranje omejitve in srečati pacienta tam, kjer je. Ne gre za to, kdo ima prav, ampak je pomembno le to, da pomagamo pacientu. Tudi mi se učimo in na koncu so pacienti najboljši učitelji.
Pri tem je verjetno pomembno tudi sočutje zdravnika, ki je pomembna komponenta odnosa. Je lahko preveliko sočutje tudi minus pri tem poklicu?
Zagotovo, ker te lahko na koncu izčrpa. Obstaja razlika med sočutnim pristopom in pa tem, da se postaviš v čevlje pacienta in trpiš z njim. Tega se moramo vsi naučiti za svoje psihično zdravje. Definitivno pa potrebujemo čustveno inteligenco. Bolezen je ena najbolj osebnih stvari in zaradi tega tudi ena najbolj bolečih.
Obe sva v poklicih, ki sta v javnosti mnogokrat kritizirana. Kje vidite težavo v vašem sektorju? Morda v nezaupanju, hitenju …?
Nimam dovolj znanja iz tega področja, da bi lahko komentirala. Se mi pa zdi, da je v človeški naravi, da začnemo obsojati, ko nekaj ne razumemo in imamo premalo informacij o poteku dela. Zelo preprosto je obsojati, če nisi preživel dneva z novinarjem ali zdravnikom in ne veš, zakaj hitijo, imajo zate le omejen čas, zakaj delajo, kot delajo…
Odločili ste se za družinsko medicino. Že dalj časa poslušamo, da v Sloveniji primanjkuje družinskih zdravnikov.
Zdaj jih je na srečo več in smo bili kar zadovoljni z vpisom. Sedaj so težave večje pri urgentni medicini. Mislim, da so letos v prvem krogu prejeli le eno prijavo.
Morda veste, kakšne ukrepe so sprejeli, da so povečali vpis na družinsko medicino?
Sodelujem v projektu, ki se imenuje Tim zdravje. Gre za profile na socialnih omrežjih, kjer predstavljamo različne poklice iz zdravstva. Poleg zdravnikov in medicinskih sester obstaja še veliko drugih delavcev: bolničarji, negovalci, fizioterapevti in tako naprej. Zaradi tega projekta sem tudi v stiku z ukrepi. V primeru družinske medicine so uvedli denarno stimulacijo med specializacijo. Mislim, da bodo to z letošnjim letom ukinili in bodo denarno stimulacijo namenili za okrepitev urgentne medicine.
Zakaj ste se usmerili v družinsko medicino?
Všeč mi je, ker se mi zdi najbolj celostno, saj pokriva vsa področja in jih povezuje. Druga stvar pa je stik s človekom, ki ga spremljaš na daljši rok, z njim zgradiš odnos, veš, kaj se dogaja. Težko bi mi bilo, da bi pacient odšel od mene in ne bi vedela, kaj se z njim nato dogaja.
Zasledila sem podatek, da vas zanima holističen pogled na zdravje. Se vam zdi, da je zdravstvo preveč osredotočeno na odpravljanje simptomov?
Medicina se danes vse bolj posveča življenjskemu stilu, kar je krasno. Kljub temu še vedno – morda zaradi pomanjkanja kapacitet in časa – nekatere stvari prepozno ulovimo oziroma obravnavamo šele, ko postanejo resen problem.
“Medicina vedno dela najboljše, kar zna”
Pogosta težava je, da včasih preiskave ne pokažejo posebnosti, a pacientove težave vztrajajo.
To je tudi za zdravnika boleče in frustrirajoče, saj želimo pomagati. Medicina pomaga do tam, kjer zna. Na zdravstvo včasih letijo obtožbe, da ne naredi dovolj za človeka. Medicina vedno dela najboljše, kar zna. Če bi mi znali boljše, bi delali boljše. Če bi imeli boljša zdravila ali bi znali neko bolezen pozdraviti, bi jo pozdravili. Včasih na žalost samo blažimo simptome. Iz tega izvira veliko bolečine za obe strani. Zdi se mi pomembno, da človeku, ki je k nam prišel po pomoč, povemo: ‘Ne znamo več naprej. Vem, da si ne izmišljuješ, da imaš težavo, ampak medicina tukaj za enkrat ne zna več naprej.’
V enem videu ste se dotaknili tudi obravnave žensk v farmaciji. Obstaja tudi več člankov o tem, da zdravniki žensk naj ne bi jemali enako resno kot moške. Imate občutek, da smo ženske drugače tretirane kot moški?
Te izkušnje iz ordinacije, da bi zdravniki, s katerimi sem delala ali pa so me učili, ženske drugače obravnavali, nimam. So mi pa ljudje sedaj, ko objavljam te izobraževalne vsebine, večkrat zaupali svoje zgodbe. Velikokrat govorim o menstruaciji, menstrualnem ciklu, boleznih rodil in tukaj me pa je prav šokiralo, koliko žensk pravi, da so kljub zelo dolgo vztrajajočim težavam šele zelo pozno dobile pomoč. Očitno je tega več, kot sem opazila v praksi. Ne bi pa rada obsojala zdravstvenih delavcev. Verjamem, da vsak dela najboljše, kar zna v tem sistemu.
Ko sva že pri ženskih temah … Bi se morale ženske v perimenopavznem obdobju poleg Dore in Zore udeležiti še kakšnih preiskav, na primer pregleda hormonov?
Ni univerzalnega odgovora, ker se ne sooča vsaka ženska z enakimi težavami. Glede pregleda hormonov pa je tako, da v tem obdobju ženski hormoni nihajo. En dan so visoki, drug dan nizki, zato nam krvne preiskave ne povedo veliko. Bolj so zgovorni simptomi, ki jih občuti ženska. Dobro pa je, da spremljaš svoje počutje. Ženske lahko izračunamo, kdaj približno se bo začela perimenopavza. To naredimo tako, da letom, v katerih je v menopavzo stopila naša mama, odštejemo približno sedem let. Ko se začnejo simptomi nabirati, pa se svetuje obisk pri zdravniku. Tudi življenjski slog močno vpliva na simptome v tem obdobju.
Svoj izobraževalni kanal sedaj ustvarjate že skoraj tri leta. Zakaj ste se lotili tega projekta?
Moja želja je ljudem približati znanje o telesu, da bi bolje razumeli procese in si lahko pomagali. Rada bi, da človek ve, zakaj je neka bolezen problem in zakaj jo je treba zdraviti – visok pritisk, na primer, ki ne boli. K ustvarjanju pa me žene tudi odziv ljudi, ki je zelo pozitiven. Vidim, da jim je všeč in se radi učijo, kar me res veseli. Pa tudi meni je to področje zanimivo. Določeni posnetki so čisto ‘geekovski’ in morda za splošno javnost neuporabni, so pa vseeno zanimivi in pričajo o tem, kako izjemna je narava, ki nas je ustvarila.
Kako izbirate teme?
Objavljam, kar je meni zanimivo, veliko idej pa dobim tudi od sledilcev, ki mi postavljajo vprašanja.
Kaj jih najbolj zanima?
Ginekološke teme. Dobivam tudi veliko zelo specifičnih vprašanj. Sledilci sicer vedo, da ne dajem osebnih zdravstvenih nasvetov, me pa prosijo, če bi lahko o določeni težavi naredila video. Če se ta prošnja večkrat ponovi, jo izpolnim. Najraje bi odzvala na vse predloge, a na žalost za vse nimam časa.
Kako so vaše objave sprejeli kolegi?
Sprva me je bilo odziva tako strah, da sem s sklonjeno glavo hodila po hodnikih. (smeh) Človek, ki dela na tvojem področju, je tvoj največji kritik, ampak priznati moram, da imam s kolegi le dobre izkušnje. Zdravniki in profesorji, ki so videli, kaj delam, me podpirajo. Včasih s kom tudi sodelujem ali pa predavam.
Kateri video je bil najbolj odmeven?
Video, ki sem ga nato izbrisala. Govorila sem o tem, da predelane mesnine, na primer salame, vsebujejo nitrite, snovi, ki so dejansko karcinogene. Takšnih živil zato ni dobro jesti prepogosto.
Zakaj ste video izbrisali?
Včasih je snemanje teh videov lahko čustveno zelo naporno. Večino časa v tem res uživam in me tudi hrani, včasih pa me obremenjuje. Ne dobivaš le lepih komentarjev. So ljudje, ki se razjezijo, ki komentirajo, ki se ne strinjajo … In hrana je občutljiva tema. Zelo osebno jo jemljemo, saj se tudi s tem, kar jemo, identificiramo. Tako je ta video naletel na hujšo kritiko, kot sem jo bila v tistem trenutku pripravljena sprejeti. Ustvarjanje ima čudovite plati, prinaša pa tudi lekcije, zaradi katerih moram postati boljša, večja in močnejša. In to mi je tudi všeč pri tem delu. Izziva me na povsem nove načine. Če primerjam sebe sedaj in pred tremi leti, sem danes nase zelo ponosna. Bolj si zaupam in lažje sprejmem, če kaj ni popolno.
Veliko ljudi informacije o boleznih in simptomih išče po spletu. Kakšno je vaše mnenje o umetni inteligenci in “googlanju” simptomov?
Ne bom rekla: ‘Ne googlaj simptomov.’ Logično je, da jih boš, a podatke je treba jemati z rezervo. Tudi sama si kdaj pomagam z umetno inteligenco. Odgovori so dobri, niso pa popolni … Večkrat kaj manjka in so potrebna podvprašanja. Zdravniki imamo široko znanje, pa tudi mi seveda ne vemo vsega, a vseeno večkrat opazimo pomanjkljivost ter lahko svoja vprašanja dopolnimo z dodatnimi informacijami. Umetna inteligenca stvari vzame iz konteksta, včasih pogleda samo specifična stanja ali pa najpogostejša, pozabi pa na marsikaj drugega. Tako da – googlajte, ampak razumite, da to za vas morda ne drži. Morda pa.
Na družbenih omrežjih najdemo veliko strokovnjakov in tudi kvazi strokovnjakov. Na kaj moramo biti pozorni, če že poslušamo te vsebine?
Kadar je nekaj v popolnem nasprotju s stvarmi, ki jih sicer slišimo, je to treba preveriti. Sumljivo je tudi, če obljublja zelo hitro rešitev ali objavljajo povezave za izdelke. Vsi smo dojemljivi za takšne obljube, tudi jaz, saj si želim, da bi bile rešitve za kakšne stvari lažje. Zavede te upanje. Včasih ga je treba dati na stran in na stvar pogledati bolj racionalno, sploh kadar je nekaj predobro, da bi bilo res.
Kaj je največja zmota o zdravju?
Veliko jih je. Na primer, da so jajca škodljiva.
Menda so jajca “srečnih” kur iz proste reje bolj zdrava?
Niso bolj zdrava, so bolj hranilna. Imajo več omega 3 in vitamina D.
Čemu pa posvečamo premalo pozornosti, a ima ogromen vpliv na zdravje?
Najbolj osnovnim stvarem. Zdi se mi, da velikokrat posegamo po obljubljenih hitrih rešitvah, na primer, da pri utrujenosti kupimo novo prehransko dopolnilo. Ampak v večini primerov ljudje pozabijo poskrbeti za osnove: za spalno higieno, za gibanje, za uravnoteženo prehrano – te stvari naredijo največjo razliko. Nato pa nam lahko še dodatno pomaga prehrambni dodatek. Osnov ne more nič nadomestiti. Tudi kava, na primer, ki je sicer zdrava, če jo pijemo dopoldne, ne more nadomestiti pomanjkanja spanca.
Med pandemijo se je začelo veliko govoriti o pomenu vitamina D. Katere dodatke bi po vašem mnenju morali redno jemati?
Vitamin D je po zdravstvenih smernicah priporočljivo uživati. Zdravim se uživanje priporoča le pozimi, tistim, ki imajo kronične bolezni in starejšim, pa celo leto. Krasen pa je tudi omega 3, če ga kdo ne poje dovolj v obliki hrane. To sta edini zadevi, ki bi ju izpostavila. Bolje je sicer dovolj vitamina D dobiti na soncu, omega 3 pa iz rib, ampak to je pogosto nemogoče. Naj omenim še to, da se omega 3 skriva v mastnih ribah, na primer lososu in ne v oradi, ki jo največ pojemo. Z omega 3 je bogato tudi laneno olje in laneno seme. Vsa hranila je sicer vedno najbolje zaužiti v naravni obliki, saj se bolje absorbirajo.
Česa ne jeste?
Vse jem, le pazim, da je moja prehrana uravnotežena.
Etikete vsebujejo besede in označbe, ki jih večina ne razume. Na kaj bi morali biti pri branju pozorni?
Ne želim, da bi se ljudje preveč fokusirali na to, da je neka hrana slaba in da je strup. Zaradi raznih dodatkov, ki niso podporni za naše telo, kot na primer prej omenjeni nitriti, ne bomo avtomatsko imeli težav, še posebej, če jih uživamo redko. Ampak če ostanemo pri etiketah … Kupuj predvsem hrano brez etiket, ker to pomeni, da je v svoji najbolj osnovni obliki. Tudi ko kupuješ hrano z daljšimi etiketami, uživaj v njej. Vsi jo kdaj kupujemo, poskrbi le, da boš večino časa jedel tisto z manj dodatki. Zato rečemo, da je pomembna uravnotežena prehrana, ne pa popolna prehrana.
Zdravo črevo je ključno za zdravje
Hrana vpliva na črevesni biom, ki dokazano vpliva tudi na duševno zdravje …
Da, črevesni mikrobi našim možganom pošiljajo signale preko vagus živca in preko raznih molekul, ki jih spuščajo v kri. Povezava preko vagus živca deluje v obe smeri. Signalov, ki gredo gor k možganom, je kar 80 odstotkov, se pravi jih je več kot tistih, ki gredo dol. Če je mikrobiom slab, se ti signali spremenijo, prav tako molekule, ki se sproščajo v kri, kar ne bo slabo vplivalo le na naše mentalno zdravje, ampak tudi na intaktnost krvno-možgansko bariere. Zato je zdravo črevo ključno.
Kaj je dobro za zdravje črevesja?
Na splošno velja, da ima črevo rado vlaknine, dovolj hidracije, raznoliko prehrano, predvsem rastlinsko, ker je bogata z vlakninami. Pa tudi gibanje telesa, ki spodbuja gibanje črevesja. Treba pa je opozoriti, da bo šok za črevo, če bo nekdo, ki se sicer prehranjuje predvsem s hitro prehrano, nenadoma v svoj jedilnik uvedel veliko vlaknin. Treba jih je dodajati postopoma, drugače te lahko hudo napenja.
Je gluten res škodljiv?
Gluten sam po sebi ni škodljiv. Tisti, ki ga lahko prenašajo, nimajo težav. Če pa ima nekdo celiakijo ali dokazano alergijo na pšenico, pa je izogibanje nujno.
Kakšno je vaše mnenje o postenju?
Stroka načeloma ne priporoča postenja. Veliko raziskav pa potrjuje, da je intermitentno postenje lahko koristno, ker povzročajo mehanizme, ki pomagajo našim celicam, da počistijo smeti, ki se naberejo v njih. Po domače povedano sprožijo obnovo, regeneracijo. Ni pa primerno za vsakogar. Če imate zdravstvene težave, se pred postenjem posvetujte z zdravnikom.
Večkrat tudi slišimo, da ima vsaka generacija svoje bolezni. Kaj so bolezni našega časa?
Metabolne bolezni. Sladkorna bolezen, debelost, povišan pritisk … Sicer pa je veliko bolezni v porastu, tudi rakava obolenja. Učili so nas, da bo vsak tretji človek preživel raka, v naši generaciji pa že vsak drugi. To je grozno.
Zdi se, da je vse več tudi avtoimunskih bolezni …
Tudi te so v porastu. Metabolne izpostavljam, ker so najbolj direktno povezane z življenjskim slogom, kljub temu da je zadaj tudi nekaj genetike. Življenjski slog pa seveda vpliva tudi na druge bolezni. Tukaj naj dodam opombo. Velikokrat govorim o epigenetiki in kako naš življenjski stil lahko pri neki genetiki povzroči ali zavre raka, pa avtoimunske bolezni itd. Ampak ko nekdo zboli, to ne pomeni, da je sam kriv za to. Ne želim, da bi se kdo krivil ali čutil odgovornega za svojo bolezen. Genetiko dobimo, kakršno dobimo in tudi življenje je, kakršno je. Včasih je težko in ne moremo pričakovati, da bomo vedno živeli na najbolj zdrav način. Naredimo pač najbolje, kar lahko, glede na dane okoliščine.
