Po prvi rupturi ACL je šel na operacijo, po drugi izbral opornico: »Zame je bila rehabilitacija lažja«

Ko je Gaju Gorencu 16. novembra 2024 pri spremembi smeri znova popustilo koleno, diagnoze skoraj ni potreboval. Bolečina je bila hujša kot prvič, občutek pa preveč znan. Le 17 mesecev prej je prestal operacijo leve sprednje križne vezi in zahtevno rehabilitacijo. Zdaj je bila poškodovana še desna.

»V glavi je bila luknja. Spomnim se le, da je bil občutek grozen in da si res nisem želel še enkrat skozi ves proces rehabilitacije.«

MRI je potrdil rupturo sprednje križne vezi oziroma ACL in distenzijo medialne kolateralne vezi. Za mladega rokometaša, ki igra na položaju srednjega zunanjega igralca, je bila to druga težka poškodba kolena v manj kot dveh letih.

Prvič skoraj brez otekline, nato šok na MRI

Prva poškodba se je zgodila 21. aprila 2023 na domači tekmi proti RK Celje Pivovarna Laško. Gaj je pri spremembi smeri brez kontakta začutil, kot da je koleno odšlo v eno smer, telo pa v drugo.

Presenetljivo je bilo, da se je naslednji dan počutil precej dobro. Bolečine skoraj ni bilo, oteklina je bila minimalna, noga pa skoraj povsem funkcionalna. Tudi prvi pregledi niso jasno kazali na težjo poškodbo. Nato je prišel izvid magnetne resonance: popolna ruptura ACL.

»Obiskal sem več specialistov, da bi pridobil čim več mnenj. Vsi so mi rekli, da potrebujem operacijo in dolgo rehabilitacijo, če se želim še ukvarjati s športom. Nekateri so mi pri 22 letih celo omenili, naj razmislim o koncu kariere.«

Takrat je poznal dve možnosti: življenje z nestabilnim kolenom in konec resnega ukvarjanja z rokometom ali rekonstrukcijo vezi. Odločil se je za operacijo. Pri posegu so uporabili presadek iz zadnje stegenske mišice, tako imenovani hamstring graft.

Operacija in rehabilitacija sta potekali brez zapletov. Gaj je opravil številna testiranja, fizično dobro napredoval in prvo tekmo odigral dobrih devet mesecev po posegu. Kljub temu pravi, da je bil najtežji del vrnitve psihološki.

»Naučiti se moraš ponovno zaupati nogi in skoraj pozabiti, da je bila poškodovana. Preseči strah pred ponovno poškodbo je najtežji del.«

Ob drugi rupturi je prvič slišal za bracing

Ko si je novembra 2024 poškodoval še desni ACL, ga ni prestrašila samo diagnoza. Dobro je vedel, kaj pomenijo operacija, začetne bolečine, izguba mišične mase in večmesečno vračanje na igrišče.

Za drugačno možnost je izvedel prek kineziologa Kevina Nemca, s katerim je sodeloval med prvo rehabilitacijo. Ta ga je povezal z ekipo Zaceli ACL in kliniko Sanatis, kjer so mu predstavili zgodnjo neoperativno obravnavo z imobilizacijskim protokolom in štiritočkovno opornico, pogosto imenovano bracing.

Kaj pomeni bracing pri sveži rupturi ACL?

Ne gre zgolj za običajno rehabilitacijo brez operacije. Pri izbranih svežih poškodbah se koleno za določeno obdobje namesti v nadzorovan položaj z opornico, nato pa se obseg gibanja postopno povečuje. Cilj je ustvariti pogoje, ki lahko omogočijo ponovno kontinuiteto poškodovane vezi. Primernost je odvisna od MRI slike, oblike rupture, pridruženih poškodb, časa od poškodbe in ciljev posameznika.

Gaj je imel opornico nameščeno osem dni po poškodbi. Odločitev je sprejel tudi zato, ker bi se lahko v primeru neuspešnega celjenja po ponovni oceni še vedno pogovarjal o operaciji. Poudarja, da ni šlo za odločitev na slepo, temveč za kombinacijo pregleda, predstavljenih podatkov in zaupanja v ekipo.

Dvanajst tednov opornice ni pomenilo lahke poti

Opornico je nosil 12 tednov. Prve štiri tedne je bilo koleno v predpisanem upognjenem položaju, hoja pa zelo omejena. Dolgo je uporabljal bergle in ni mogel normalno obremenjevati noge. Pri vsakodnevnih opravilih je bil odvisen od družine, težavno je bilo tudi spanje.

Hkrati ga je pozitivno presenetilo, da je lahko precej zgodaj začel izvajati dovoljene vaje. Po lastnem občutku je zato izgubil manj mišične mase kot po operaciji. Ko so se omejitve gibanja začele postopno zmanjševati, je postal tudi v vsakdanjem življenju bolj samostojen.

»Najtežje je bilo, da sem bil dolgo na berglah in nisem mogel stopiti na nogo. Pozitivno pa me je presenetilo, da sem lahko praktično takoj začel z dovoljenimi vajami in sem izgubil veliko manj mišične mase.«

MRI po treh mesecih je spremenil tudi mnenje ortopeda

Po treh mesecih je opravil kontrolni MRI. Po njegovih besedah je preiskava pokazala, da je bila kontinuiteta vezi v večjem delu ponovno vzpostavljena. Pregledal ga je isti ortoped, ki je po prvem MRI menil, da bo najverjetneje potrebna operacija.

Tokrat je bila klinična slika drugačna. Koleno je bilo stabilno, zato operacije ni priporočil. Drugi kontrolni MRI je sledil sedem mesecev po poškodbi. Ob stabilnem kolenu, dobrih rezultatih funkcionalnih testov in postopno obnovljeni športni pripravljenosti je Gaj dobil zeleno luč za nadaljnje vračanje v rokomet.

Teči je začel približno štiri mesece po poškodbi, treningom z ekipo se je pridružil po približno osmih mesecih, prvo tekmo pa je odigral približno deset mesecev po poškodbi. Ti časovni podatki opisujejo njegov individualni potek. Pri vrnitvi v šport sami meseci niso dovolj, pomembni so tudi moč, stabilnost, nadzor gibanja, športno specifične obremenitve in psihološka pripravljenost.

»Po bracingu sem kolenu zaupal hitreje«

Gaj lahko primerja dve rehabilitaciji pri istem telesu in v istem športu, vendar na različnih kolenih ter po različnih poškodbah. Prav zato je njegova izkušnja zanimiva, ne more pa biti neposreden dokaz, da je en pristop boljši za vse.

Po operaciji je največ zgodnjih bolečin občutil v prvem obdobju. Težave je imel tudi na mestu odvzema presadka. Zadnja stegenska mišica na levi nogi je dolgo zaostajala v moči in še danes pri nekaterih vajah zahteva več napora kot desna.

Pri desni nogi je po obdobju opornice hitreje pridobival mišično moč. Posebej velika razlika je bila po njegovih besedah pri vajah pristajanja, spremembah smeri in poznejših rokometnih obremenitvah. Po rekonstrukciji mu je koleno pri podobnih vajah občasno oteklo, med drugo rehabilitacijo pa tega ni doživljal.

»Po operaciji čutiš, da noga ni več ista kot prej. Po bracingu tega občutka nisem imel. Zame je bila rehabilitacija lažja in hitrejša, predvsem pa sem kolenu prej zaupal.«

Celotna sezona brez izpuščene tekme

V tekmovalni rokomet se je vrnil v sezoni 2025/26 kot igralec RK Grosuplje. Nov klub je pomenil tudi nov začetek. Pravi, da ga desno koleno med sezono ni omejevalo, niti po zahtevnejših treningih in tekmah, na katerih je igral veliko minut.

»Izpustil nisem niti ene tekme. Tudi po napornih treningih in tekmah nisem čutil nelagodja ali bolečin. Tako ostaja tudi danes.«

Za športnika rezultat ni pomenil le odsotnosti operacije. Pomenil je vrnitev v šport, pri katerem so skoki, kontakti in hitre spremembe smeri njegov vsakdan.

Kaj o takšni obravnavi kažejo raziskave?

Raziskovanje sposobnosti celjenja ACL se hitro razvija. Opazovalna raziskava, objavljena leta 2023 v reviji British Journal of Sports Medicine, je pri 72 od 80 udeležencev po treh mesecih pokazala kontinuiteto ACL na MRI po obravnavi s protokolom Cross Bracing. To ne pomeni 90-odstotnega zagotovila kliničnega uspeha, saj je šlo za izbrano skupino brez neposredne kontrolne skupine.

Leta 2026 objavljena prospektivna kohortna raziskava je spremljala še 133 izbranih pacientov. Pri treh po treh mesecih ni bilo ugodnega celjenja in so prešli na operacijo. V času analize je sedem udeležencev oziroma devet odstotkov doživelo novo poškodbo in ponovno rupturo v 12 mesecih. Kratkoročni rezultati so bili spodbudni, vendar so avtorji poudarili potrebo po dolgoročnem spremljanju in neposredni primerjavi z rekonstrukcijo ter drugimi neoperativnimi pristopi.

Pomembno: ena zgodba ni navodilo za zdravljenje

Gajev primer kaže, da se lahko pri izbrani sveži rupturi ACL pod strokovnim nadzorom doseže ponovna kontinuiteta vezi, stabilno koleno in vrnitev v zahteven šport. Ne kaže pa, da je bracing primeren za vsako rupturo ali da je vedno boljši od operacije. Odločitev mora upoštevati MRI, pridružene poškodbe, klinično stabilnost, čas od poškodbe, šport in cilje posameznika.

Če ste prejeli svež MRI izvid rupture ACL, je smiselna pravočasna individualna ocena. Več o pogojih, poteku in omejitvah postopka lahko preberete na strani o neoperativni obravnavi rupture sprednje križne vezi (ACL) v kliniki Sanatis.

Njegov nasvet drugim športnikom

Gaj danes nobene poti ne opisuje kot preproste. Operacija mu je omogočila vrnitev po prvi poškodbi, neoperativna obravnava pa po drugi. Najpomembnejše sporočilo zanj je, da diagnoza rupture ACL še ne pomeni konca športa, vendar zahteva premišljeno odločitev, strokovno voden proces in potrpežljivost.

»Kljub tako hudi poškodbi ni konec sveta. Z dobro rehabilitacijo in pravimi ljudmi okoli sebe se lahko vrneš v šport, ne glede na to, ali izbereš operacijo ali ne.«