Kdo lahko pogleda vaš zdravstveni karton? Ali lahko zaposleni v zdravstvenem domu preveri podatke o znancu ali sosedu? Kaj se bo zgodilo s papirnimi kartotekami po digitalizaciji zdravstva? In katere napake pri ravnanju z zdravstveno dokumentacijo najpogosteje odkrijejo nadzorni organi? Odgovore smo poiskali pri dr. Jeleni Virant Burnik, informacijski pooblaščenki, in Tadeju Jezerniku, mag. upr. ved., zdravstvenem inšpektorju z Zdravstvenega inšpektorata RS.
Zdravstveni karton vsebuje nekatere najbolj občutljive podatke o posamezniku. Kljub strogim pravilom nadzorni organi še vedno zaznavajo neupravičene vpoglede v dokumentacijo, napačno poslane izvide in druge nepravilnosti pri ravnanju z zdravstvenimi podatki. Ena takih je zgodba naše bralke Natalije.
“Presenečena, predvsem pa zgrožena sem bila, kako hitro in enostavno lahko nekdo pride do osebnih podatkov o mojem zdravju,” pravi bralka Natalija, ki je bila v začetku leta hospitalizirana na enem od oddelkov naše največje bolnišnice. “Ob sprejemu sem za osebo, pooblaščeno za obveščanje o mojem zdravju pooblastila partnerja in izrecno poudarila, da ne želim, da bi moje podatke in stanje posredovali komurkoli drugemu. Še več. Ker v bolnišnici kot medicinski brat dela tudi moj brat, s katerim nisva v dobrih odnosih, sem kolegico, za katero vem, da se poznata, prosila, da jo, v primeru, da se srečata, ne obvesti, da sem hospitalizirana. Kljub temu sem nekaj ur po posegu dobila zgroženo sporočilo očeta in brata, zakaj ju nisem obvestila, da sem v bolnišnici. Tako sem se poleg okrevanja morala ubadati še z nepotrebno dramo,” pripoveduje. Kdo je posredoval podatke, še danes ne ve.
Ali lahko medicinska sestra ali drug zaposleni brez razloga pogleda vaš karton?
Ne! Informacijska pooblaščenka pojasnjuje, da lahko zdravstveni delavec dostopa do zdravstvene dokumentacije le takrat, kadar je to potrebno za njegovo delo oziroma za zdravstveno obravnavo posameznega pacienta.
Samo dejstvo, da je nekdo zaposlen v zdravstvenem domu, bolnišnici ali zasebni ambulanti, mu še ne daje pravice do vpogleda v dokumentacijo vseh pacientov. Prav neupravičeni vpogledi zaposlenih v zdravstveno dokumentacijo pacientov sodijo med najpogostejše kršitve, ki jih zaznava Informacijska pooblaščenka. To pomeni, da radovednost glede zdravstvenega stanja znanca, soseda, sodelavca ali celo sorodnika nikakor ni upravičen razlog za pregled zdravstvenih podatkov.
Napačno poslani izvidi, izgubljeni kartoni in vpogledi brez razloga
Čeprav javnost pogosto skrbi predvsem možnost hekerskih napadov, so v praksi najpogostejše precej bolj vsakdanje napake. Pri Informacijski pooblaščenki med najpogostejšimi kršitvami navajajo:
- neupravičene vpoglede zaposlenih v zdravstveno dokumentacijo pacientov,
- nezakonito razkrivanje zdravstvenih podatkov tretjim osebam,
- pošiljanje izvidov napačni osebi,
- neustrezen nadzor nad dostopi do informacijskih sistemov,
- neodjavljanje uporabnikov iz sistema po zaključku obravnave,
- uporabo skupnih uporabniških računov oziroma enakih gesel,
- neustrezno hrambo papirne dokumentacije,
- izgubo zdravstvenih kartonov,
- pošiljanje zdravstvene dokumentacije po nezavarovanih komunikacijskih kanalih,
- oteževanje pacientove pravice do vpogleda v lastno zdravstveno dokumentacijo.
Med najpogostejšimi kršitvami so torej prav tiste, ki jih pacient težko opazi sam – od neupravičenih vpogledov v karton do napačno poslanih izvidov in neustreznega varovanja dokumentacije.
Slovensko zdravstvo prehaja na elektronske kartoteke
Papirni kartoni v ambulantah in zdravstvenih domovih še niso povsem preteklost, vendar bo njihova vloga v prihodnjih letih vse manjša.
Po pojasnilih Informacijske pooblaščenke in Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije novi Zakon o digitalizaciji zdravstva (ZDigZ) določa, da bo morala biti osnovna zdravstvena dokumentacija od 31. decembra 2029 vodena v lokalnem zdravstvenem informacijskem sistemu. Ta obveznost velja za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti – tako za javne zdravstvene zavode kot za zasebne izvajalce. To pomeni, da po izteku prehodnega obdobja zdravstvene dokumentacije ne bo več mogoče voditi izključno na papirju. Elektronska oblika bo obvezna, fizična dokumentacija pa se bo lahko še vedno vodila vzporedno.
Kaj se bo zgodilo s papirnimi kartoni?
Mnogi se sprašujejo, ali se lahko zdravstveni kartoni po digitalizaciji preprosto zavržejo. Odgovor je: ne takoj. Kot pojasnjujeta sogovornika, mora biti dokumentacija najprej pravilno digitalizirana in shranjena v skladu s predpisanimi postopki. Šele nato lahko elektronska različica nadomesti papirni izvirnik.
Tudi po smrti pacienta zdravstvena dokumentacija ne izgine takoj. Zakon določa, da se hrani še 15 let po koncu leta, v katerem je pacient umrl, šele nato jo je mogoče uničiti. Nova zakonodaja prinaša tudi pomembno spremembo: če so podatki pravilno preneseni v nacionalni sistem elektronskih zdravstvenih zapisov (eZZ), jih izvajalcem ni treba dodatno predajati državnemu arhivu.
Napaka, ki je pacient pogosto sploh ne opazi
Poleg vprašanj varovanja zdravstvenih podatkov je Zdravstveni inšpektorat v svojih nadzorih preverjal tudi ažurnost in popolnost podatkov v Centralnem registru podatkov o pacientih (CRPP). Posebno pozornost so namenili ambulantam splošne oziroma družinske medicine ter preverjali vnose akutnih in kroničnih diagnoz ter podatke o poteku bolezni.
Če podatki niso pravilno ali pravočasno vneseni, pacient tega praviloma ne opazi. Vendar so prav popolni in posodobljeni podatki ključni del zdravstvene dokumentacije, ki jo zdravstveni delavci potrebujejo pri obravnavi pacientov. Zato zakon izvajalcem zdravstvene dejavnosti nalaga obveznost njihovega rednega in popolnega vnašanja v sistem.
Vaši podatki niso dostopni vsakomur
Čeprav slovensko zdravstvo pospešeno prehaja na elektronsko dokumentacijo, ostaja eno pravilo nespremenjeno: do zdravstvenih podatkov lahko dostopajo le osebe, ki jih potrebujejo za zdravljenje ali drugo zakonito nalogo. Digitalizacija bo v prihodnjih letih spremenila način vodenja zdravstvene dokumentacije, ne bo pa spremenila temeljnega načela varovanja zasebnosti. Zdravstveni podatki sodijo med najbolj občutljive osebne podatke, zato morajo ostati dostopni le tistim, ki jih pri svojem delu dejansko potrebujejo.
