Nova raziskava Univerze v Freiburgu v Nemčiji je pokazala, da lahko naključni zvoki med spanjem (ne da bi se človek pri tem zbudil) oslabijo možgansko dejavnost, ki je najbolj povezana z utrjevanjem oziroma shranjevanjem spomina, poroča Study Finds.
Raziskovalci so mladim moškim med popoldanskim spancem po slušalkah predvajali naključne nize zvokov (klikov). Nihče se ni predramil in skupni čas spanja se skorajda ni spremenil. A pod to zunanjo mirnostjo se je izkazalo, da so bili počasni možganski valovi, ki se pojavljajo v globokem spanju in pomagajo utrjevati spomine, krajši in večkrat prekinjeni. Ko so se moški prebudili, je del informacij, ki so si jih pred tem zapomnili pri vizualni nalogi, preprosto izginil, navaja študija, objavljena v strokovni reviji iScience.
Ta ugotovitev nekoliko spodkopava dosedanjo raziskovalno smer, ki temelji na nasprotnem upanju – da lahko zvoki med spanjem spomin celo izboljšajo. Rezultati raziskave iz Freiburga zato opozarjajo: tudi dobronamerni zvoki, ki dosegajo možgane med spanjem, imajo lahko svojo ceno.
Kako je bila raziskava zasnovana?
V raziskavi je sodelovalo 20 zdravih mladih moških, starih od 18 do 31 let. Vsak od njih je dvakrat obiskal laboratorij za spanje. Pred vsakim triurnim počitkom so se učili vsebine, s katerimi so testirali dve vrsti spomina:
- Deklarativna naloga (vizualno-prostorski spomin): sledenje poti skozi labirint in pomnjenje parov besed.
- Druga naloga je obsegala učenje zaporedja tapkanja s prsti; s tem se meri, kako dobro se posameznik nauči fizične spretnosti.
Nalogam je sledil triurni počitek. Pri enem obisku so moškim po slušalkah ves čas spanja predvajali naključne klike (že od trenutka, ko so začeli toniti v spanec), pri drugem obisku so spali v popolni tišini. Posebna kapa z elektrodami na lasišču je ves čas beležila električno dejavnost možganov, takoj po prebuditvi pa so sledili preizkusi spomina. Ker je vsak udeleženec prestal obe stanji (z vsaj 6-dnevnim razmikom), je bil vsak posameznik sam sebi kontrolna skupina. Takšna zasnova znatno zmanjšuje verjetnost, da bi bili rezultati le posledica naključja.
Zvoki niso vplivali na dolžino spanca, na globoki spanec pa
Na prvi pogled so moški kljub predvajanju zvokov spali povsem dobro: enako hitro so zaspali, spali so skoraj enako dolgo in po prebujanju so pri testu reakcijskega časa dosegli enake rezultate.
Vendar je podrobnejši pogled v strukturo spanja razkril drugačno sliko. Čas, preživet v globokem spanju, se je ob prisotnosti zvokov občutno skrajšal – nadomestil ga je plitkejši spanec. Možgani so sicer ostali v stanju spanja, vendar v plitvejši fazi spanja.
Počasni valovi – veliki, ritmični impulzi, ki med globokim spanjem potujejo skozi možgane – so se med zvočno motenim spancem pojavljali približno polovico redkeje. Ti valovi pomagajo pri prenosu informacij iz kratkoročnega v dolgoročni spomin, zato manj valov pomeni manj priložnosti za shranjevanje informacij. Po drugi strani pa se drug ritem, povezan s spominom (t. i. spalne vretene), ob zvokih ni spremenil – kar pojasnjuje, zakaj je ob šumih “trpela” le ena vrsta spomina.
Kateri spomini so se izgubili?
Po prebuditvi se je škoda pokazala le na enem področju: pri vizualno-prostorskem spominu (npr. pomnjenje poti skozi labirint ali prepoznavanje abstraktnih oblik). Rezultat pri tej nalogi je bil po spancu ob zvokih opazno slabši, medtem ko sta pomnjenje besed in spretnost tapkanja ostala nespremenjena.
Raziskovalci kot eno od razlag omenjajo sledeče: vizualno-prostorski spomin je močno odvisen od globokega spanja (spanja s počasnimi valovi) in hipokampusa – možganskega območja, ki je bistveno pri oblikovanju novih spominov. Učenje fizičnih spretnosti pa se bolj opira na plitkejše faze spanja, na katere šum med spanjem ni pomembno vplival. Povezava je bila neposredna: manj, ko je imel posameznik globokega spanja, slabše je bilo njegovo vizualno pomnjenje.
Ko so raziskovalci podrobneje proučili gibanje počasnih valov, so ugotovili, da ti ne utripajo zgolj na enem mestu, temveč potujejo od enega predela možganov do drugega. To “potovanje” naj bi možganom pomagalo usklajevati informacije med spanjem. Med spanjem ob zvokih so bili ti valovi krajši, prepotovali so krajšo razdaljo in dosegli manj območij – še posebej v čelnih (frontalnih) predelih, ki so zadolženi za zahtevnejše miselne procese.
Te okrnjene valove so povezovali s slabšim spominom, celo po upoštevanju izgube globokega spanja. Statistična analiza je nakazovala, da se koristi globokega spanja za spomin deloma kažejo prav v kakovosti teh potujočih valov. Če se valovi skrajšajo, se z njimi izgubi tudi del teh koristi.
Kaj zvoki med spanjem pomenijo za naš počitek?
Avtorji študije so previdni in ne obsojajo vseh zvočnih pripomočkov za spanje. Druge raziskave namreč kažejo, da lahko zvoki, natančno usklajeni z ritmom počasnih valov, okrepijo spomin. Zdi se, da sta časovna usklajenost in vsebina tista, kar loči eno od drugega: naključni hrup je ena stvar, signal, povezan z določenim naučenim gradivom in usklajen z možganskim ritmom, pa je nekaj drugega.
Kljub temu opozorilo ostaja. Kot so zapisali avtorji: zvok, ki med spanjem doseže uho, lahko povzroči “funkcionalne pridobitve ali izgube, pri čemer je končna korist spanja za spomin seštevek obeh učinkov.” Najbolj presenetljivo je, kako povsem nespremenjeno je bil na prvi pogled videti ta spanec – enako trajanje, enak čas bujenja, enaka budnost – vendar pa se je vizualni spomin poslabšal. Samo trajanje spanja je torej slabo merilo za njegovo dejansko kakovost.
Za vse, ki zaspijo ob zvokih, in za strokovnjake, ki razvijajo zvočne naprave za izboljšanje spanja, je sporočilo jasno: kar se dogaja v možganih med spanjem, je bolj občutljivo, kot bi to lahko sklepali zgolj na podlagi tega, da zgleda, da oseba mirno spi.
| Opozorilo: Ta članek poljudno povzema ugotovitve posamične strokovno pregledane znanstvene raziskave in ne predstavlja zdravstvenega nasveta. V raziskavi je sodelovalo 20 zdravih mladih moških v laboratorijskem okolju, zato ugotovitve morda ne veljajo za vse (npr. za ženske, starejše odrasle ali osebe z motnjami spanja). Povezava med potovanjem počasnih valov in spominom je korelacijska in ne dokazuje neposrednega vzroka in posledice. Kdor ima pomisleke glede spanja ali spomina, naj se posvetuje z ustreznim zdravstvenim strokovnjakom. |
Vir: Study Finds; Sounds During Sleep Can Quietly Erase Memories, New Study Shows. Dostopno na: https://studyfinds.com/sounds-during-sleep-can-quietly-erase-memories-new-study-shows/. Zadnji dostop: Julij 2026
