Ko slišimo besedno zvezo »čičerikin sladoled«, je prvi odziv pogosto začudenje. Čičeriko običajno povezujemo s humusom, falaflom ali enolončnicami, ne pa s sladico. A prav v tem se skriva zanimivost slovenske znamke Chika, ki je iz vsakdanje stročnice razvila sladoled z drugačnim pristopom.
Njegov ustvarjalec Taj Clar ni iskal zgolj alternative mlečnim sladoledom, temveč je želel razviti izdelek s svojim značajem, polnim okusom in jasno zgodbo. Vse se je začelo na potovanju po Siciliji, kjer je prvič poskusil panelle – tradicionalne čičerikine ocvrtke. Iz radovednosti je začel raziskovati različne načine uporabe čičerike in kmalu ugotovil, da skriva precej več potenciala, kot si predstavljamo.
Zakaj ravno čičerika?
Čeprav se danes v rastlinskih izdelkih pogosto uporabljajo soja, kokos ali oves, je Taj izbral drugačno pot. Pri čičeriki ga ni prepričal le njen blag okus, ki ne preglasi drugih sestavin, temveč tudi možnost, da iz nje razvije lastno osnovo za sladoled.
»Čičerika ima zelo dobre tehnične lastnosti, v nekaterih pogledih celo podobne jajcem. Prav zato sem v njej videl dobro izhodišče za razvoj lastnega izdelka,« pojasnjuje Taj Clar.
Namesto uporabe že pripravljenih rastlinskih baz je želel recepturo razviti sam in tako od začetka do konca oblikovati okus, teksturo ter značaj izdelka.

Iskanje prave teksture
Razvoj je začel z okusom maline. Čeprav je bila že prva testna serija zelo blizu želenemu rezultatu, razvoj sladoleda še zdaleč ni bil končan. Veliko več časa kot sam okus je zahtevalo iskanje prave teksture. Pomembno vlogo so imeli izbira ustreznih maščob, razmerja med sladkorji in razvoj osnove, ki bi ustvarila kremast in poln občutek brez uporabe mlečnih sestavin.
»Želel sem ustvariti sladoled, ki je po občutku primerljiv s kakovostnimi mlečnimi sladoledi. Chika je kremasta in polnega okusa, hkrati pa nekoliko gostejša, podobno kot gelato.«
Ko okus prehiti predsodke
Čeprav se danes veliko govori o rastlinski prehrani, oznake, kot so »vegansko«, »rastlinsko« ali »brez mleka«, še vedno pogosto spremljajo vnaprej ustvarjena pričakovanja. Prav zato Taj znamke ne gradi predvsem okoli teh oznak, temveč okoli kakovosti okusa in izkušnje, ki jo Chika sladoled ponuja.
Ker je Chika butičen projekt, večina prodaje poteka na festivalih, sejmih in drugih kulinaričnih dogodkih. Ponudba okusov se pogosto spreminja glede na sezono, zato je prav neposreden stik z obiskovalci eden najpomembnejših načinov, kako Taj preverja odzive in dobiva ideje za nove izdelke.
To poletje bo Chiko mogoče poskusiti na FlatOutDays, Vegafestu, Festivalu Guardians, Sejmu AGRA, Festdivjalu in drugih dogodkih. Prav tam najpogosteje opazi zanimiv vzorec: obiskovalce najprej pritegne sladoled kot tak, ne da bi sploh vedeli, da gre za rastlinskega na osnovi čičerike. Šele po prvem grižljaju jih začne zanimati, iz česa je narejen, saj pogosto ne pričakujejo tako kremastega in polnega okusa.

Od tiramisuja do smrekovih vršičkov
Zanimivo je, da največ zanimanja pogosto vzbudijo prav okusi, ki jih sicer povezujemo s klasičnimi mlečnimi sladoledi, kot so tiramisu, čoko-banana ali Oreo piškotek. Gre za okuse, ki so še posebej priljubljeni med tistimi, ki iz različnih razlogov ne uživajo mlečnih izdelkov.
Taj rad razvija tudi sezonske in celo nekoliko bolj drzne kombinacije, kot so smrekovi vršički, breskov kolač, limonina pita in bezeg. Pa tudi okus Rooty cookie – sladoled iz adaptogenih gob, ki je nastal v sodelovanju z ekipo Feel Rooty. »Gre za bolj odbit okus, a se je izkazal za precej priljubljenega,« pravi Taj.

Brezodpadna proizvodnja: nič ne gre v nič
Posebnost Chike ni le čičerika, temveč tudi način razmišljanja o surovinah. Pri pripravi čičerikine osnove nastaja okara oziroma pulpa, ki v številnih proizvodnih procesih pogosto konča med odpadki. Pri Chiki pa iščejo načine, kako jo vključiti v razvoj drugih izdelkov in tako izkoristiti čim več surovine.
»Če lahko iz čičerike nastane sladoled, zakaj bi preostanek surovine postal odpadek?« pravi Taj.
Pri tem sodeluje tudi z drugimi proizvajalci, ki raziskujejo možnosti uporabe presežkov in stranskih produktov. Med drugim tudi s Kis in kvas, slovenskim podjetjem specializiranim za fermentirano hrano.
Takšen pristop postaja vse pomembnejši del prehranske industrije, kjer vse več proizvajalcev išče načine za zmanjševanje zavržkov in učinkovitejšo uporabo sestavin.
Podobno razmišlja tudi o prihodnosti znamke. Njegova želja ni hitra rast za vsako ceno, temveč razvoj kakovostnega izdelka in lastna sladoledarna, kjer bi lahko še naprej preizkušal nove okuse ter predstavljal tudi druge izdelke, ki nastajajo po isti filozofiji – čim bolj celostna izraba surovin, čim manj zavržka.
Pet let Chike in moč sopodjetništva
Letos so Tajevi sladoledi Chika praznovali pet let delovanja. Znamka Chika je njegova samostojna podjetniška zgodba, ki jo je skozi leta razvijal po svojih zamislih in vrednotah. Pri tem pa deluje v okviru sopodjetniškega modela ETRI skupine, s katero si deli zavezanost družbenim inovacijam, vključujoči družbi, lokalnemu in sezonskemu ter delovanju s čim manj zavržki.
Sopodjetništvo temelji na souporabi virov, infrastrukture, znanja in izkušenj, pri čemer vsak razvija svojo dejavnost, hkrati pa prispeva k skupnemu okolju.
»Sopodjetništvo razumem kot način poslovanja, kjer podjetnik ostaja samostojen, ni pa sam. Gre za souporabo virov, medsebojno podporo in okolje, v katerem lahko dobre ideje lažje rastejo. Tak model je po mojem mnenju bolj odporen, trajnosten in prijazen tako do ljudi kot do okolja,« pravi Taj Clar.

Čičerikin sladoled? Zakaj pa ne!
Zgodba Tajevega čičerikinega sladoleda kaže, da inovacije v prehrani ne nastajajo vedno iz eksotičnih ali dragih sestavin. Včasih se skrivajo v živilih, ki jih že dobro poznamo, le da jih pogledamo z druge perspektive.
Morda je prav to največja prednost Chike – ne to, da je narejena iz čičerike, temveč to, da dokazuje, kako lahko radovednost, razvoj lastne recepture in premišljena uporaba surovin ustvarijo nekaj povsem novega.
Tisti, ki ob omembi čičerikinega sladoleda najprej nekoliko privzdignejo obrvi, bodo morda ugotovili, da največje presenečenje Chika sladoleda ni njegova osnova, temveč okus. In da po prvi kepici vprašanje ni več, zakaj čičerika, ampak kateri okus poskusiti naslednjič.
P. S.: Če se boste znašli pred Tajevo sladoledno vitrino in ne boste vedeli, kaj izbrati – moj glas gre limonini piti.
Program: Partnerstvo za globalne cilje
Članek je nastal v okviru projekta Partnerstvo za globalne cilje.
Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025. Več o projektu.
Vsebina članka izraža mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stališča MNZJU.

