Čeprav se zdijo odgovori samoumevni, strokovnjaki opozarjajo, da lahko nekatere vsakdanje navade prostor še dodatno segrejejo. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko takšne napake med vročinskim valom vplivajo tudi na zdravje.
Kdo vročino najtežje prenaša?
Vročina ne vpliva na vse ljudi enako. Medtem ko nekateri visoke temperature prenašajo brez večjih težav, lahko pri drugih hitro povzročijo dehidracijo, izčrpanost ali poslabšanje zdravstvenega stanja. Po opozorilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so med vročinskimi valovi najbolj ogroženi:
- starejši od 65 let,
- dojenčki in majhni otroci,
- nosečnice,
- bolniki s srčno-žilnimi boleznimi ali sladkorno boleznijo,
- osebe z boleznimi dihal,
- ljudje z omejeno gibljivostjo,
- osebe, ki jemljejo določena zdravila (na primer diuretike, antihistaminike ali nekatere antidepresive),
- prebivalci mansardnih in podstrešnih stanovanj.
Posebno pozornost velja nameniti starejšim, saj pogosto pozneje občutijo žejo in se njihovo telo težje prilagaja visokim temperaturam. Tveganje je večje tudi pri ljudeh, ki živijo sami, ter pri tistih, katerih stanovanja se čez dan močno segrejejo in se ponoči ne ohladijo.
Raziskave kažejo, da lahko dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam v zaprtih prostorih poslabša simptome kroničnih bolezni, vpliva na kakovost spanca, zmanjša zbranost in poveča utrujenost – tudi pri sicer zdravih odraslih.
Zaradi teh napak vam bo v stanovanju še bolj vroče
Okna puščate odprta ves dan
Logika je razumljiva: odpri okno, da bo svežeje. A ko zunanja temperatura preseže temperaturo v stanovanju – kar se ob vročinskih valovih zgodi že dopoldne – odprta okna ne hladijo, ampak dovajajo dodatno vročino.
- Pravilno: Prezračujte zgodaj zjutraj in pozno zvečer, ko je zrak zunaj hladnejši od zraka v stanovanju. Čez dan naj bodo okna zaprta.
Čez dan ne zatemnite oken
Sončni žarki, ki več ur neposredno padajo na steklo, delujejo podobno kot v rastlinjaku. Prostor se segreva iz ure v uro, toplota pa ostaja ujeta v notranjosti. NIJZ med ključnimi ukrepi za zaščito pred vročino priporoča senčenje oken, saj lahko s tem občutno zmanjšamo segrevanje prostorov.
- Pravilno: Najbolj učinkovite so zunanje žaluzije, rolete ali tende. Če teh nimate, uporabite vsaj zatemnitvene zavese in jih zaprite še preden sonce posije v prostor.
- Triki brez senčil in zaves: Če nimate primernih zaves ali rolet, lahko vročino delno ustavite s preprostim gospodinjskim pripomočkom, ki ne bo motil sosedov ali slepil voznikov. Uporabite trik z belo rjuho na zunanji strani: navadno svetlo rjuho ali večjo brisačo zgoraj priprite med okensko krilo in okvir, tako da visi na zunanji strani okna. Bela barva bo naravno razpršila in odbila sončne žarke, še preden ti dosežejo in segrejejo steklo.
Sredi dneva uporabljate pečico ali dolgo kuhate
Pečica, kuhalna plošča in drugi gospodinjski aparati med delovanjem oddajajo toploto v prostor. Na najbolj vroče dni je vsakršno dodatno segrevanje stanovanja nepotrebna obremenitev.
- Pravilno: V najtoplejšem delu dneva posegajte po hladnih obrokih, sadju, solatah ali jedeh, ki zahtevajo minimalno toplotno obdelavo. Kuhanje preložite na jutro ali večer.
Ventilator uporabljate napačno
Ventilator ne hladi zraka. Deluje tako, da pospeši izhlapevanje znoja s kože, zaradi česar imamo občutek hlajenja.
- Pozor: Če temperatura v prostoru preseže telesno temperaturo, ventilator telesa ne hladi več učinkovito in lahko celo poveča toplotno obremenitev. To velja predvsem za starejše in kronične bolnike.
- Pravilno: Ventilator je najbolj učinkovit ponoči ali zgodaj zjutraj, ko je zunaj hladneje kot v prostoru.
Balkonska vrata puščate odprta čez dan
Odprta balkonska vrata pri visokih zunanjih temperaturah delujejo kot odprt kanal za dovod vročega zraka.
- Pravilno: Vrata in okna odprite šele, ko temperatura zunaj pade pod temperaturo v stanovanju, običajno pozno zvečer ali ponoči.
Ko se stanovanje ne ohladi: Telo opozarja prej, kot si mislite
Močna žeja, suha usta, glavobol, omotica in nenavadna utrujenost niso le posledica slabega spanca ali napornega dne. Med vročinskim valom so lahko prvi znaki, da telo izgublja preveč tekočine in se težje ohlaja. Pozorni bodite tudi na mišične krče, pospešeno bitje srca ter temnejši urin, ki pogosto kaže na dehidracijo.
Raziskave kažejo, da lahko dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam v zaprtih prostorih poslabša simptome kroničnih bolezni in vpliva na kakovost spanca.
Kdaj je nujno poiskati pomoč?
Če telesna temperatura naraste nad 39 °C, se pojavi zmedenost, izguba zavesti ali pa se oseba kljub vročini neha znojiti, gre lahko za vročinski udar. To je nujno medicinsko stanje – takoj pokličite 112, osebo pa do prihoda reševalcev umaknite v hladnejši prostor in jo hladite z mokrimi oblogami.
Če je zunaj topleje kot v stanovanju, naj bodo okna zaprta. Prezračujte izključno zgodaj zjutraj in pozno zvečer.
Pomagajo dosledno senčenje oken (najbolje z zunanjimi senčili), pravilno prezračevanje v hladnejših delih dneva, izklapljanje elektronskih naprav in ustvarjanje enega hladnejšega prostora na severni ali vzhodni strani za umik med najhujšo pripeko.
Posebej nevarna je za starejše, otroke, nosečnice in kronične bolnike. Kritično postane predvsem takrat, ko se prostori ponoči ne ohladijo, zaradi česar telo nima možnosti za počitek in regeneracijo.
VIRI
- Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). (b. d.). Napotki za ravnanje v vročih dneh. Dostopano 19. junija 2026 s https://nijz.si/moje-okolje/podnebne-spremembe/napotki-za-ravnanje-v-vrocih-dneh/
- Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). (b. d.). Vročinski valovi in zdravje prebivalcev. Dostopano 19. junija 2026 s https://nijz.si/moje-okolje/vrocinski-valovi-in-zdravje-prebivalcev/
- World Health Organization. (2024). Climate change, heat and health. Dostopano 19. junija 2026 s https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/climate-change-heat-and-health
