Na začetku razvoja tehnologij, povezanih z internetom in pametnimi telefoni, so nam obljubljali, da nas bo tehnologija razbremenila vsakdanjih, robotskih opravil in nam pustila več časa za tisto, kar je resnično pomembno. Za medsebojne odnose, ustvarjalnost in razmišljanje o velikih življenjskih vprašanjih.
Težava pa je, da so se ljudje navadili svoje naprave uporabljati za lajšanje prav vsakega koraka v življenju, kar pa jih lahko v resnici oddalji od občutka smisla, opozarja profesor Arthur Brooks (trenutno še predava na univerzi Harvard, julija pa odhaja na univerzo Vanderbilt).
“Kadarkoli tehnologija nadomesti tisto, po čemer resnično hrepenimo v svojih srcih, nam to življenje poslabša. Če pa tehnologija deluje kot dopolnilo, je pa to lahko nekaj izjemno dobrega,”
pravi profesor Arthur Brooks.
V svoji novi knjigi z naslovom The Meaning of Your Life: Finding Purpose in an Age of Emptiness Brooks raziskuje, zakaj toliko ljudi občuti pomanjkanje smisla in kaj storiti, da bi ga spet obudili. Pri tem poudarja, da ima način uporabe pametnih telefonov in digitalne tehnologije ogromno vlogo pri tem, ali si občutek smisla krepimo ali pa ga zatiramo.
“Rešitev ni v tem, da telefon vržemo v smeti. Mislim, super, če želite to storiti, vendar večina od nas tega ne bo naredila,” pravi Brooks. Dodaja, da telefone dejansko potrebujemo, vendar morajo biti zgolj orodje.
Pametna tehnologija in razlika med zapletenimi ter kompleksnimi težavami
Za boljšo predstavo o tem, kako pravilno uporabljati pametne telefone in družbena omrežja, si moramo najprej razjasniti razliko med zapletenimi (complicated) in kompleksnimi (complex) težavami. Čeprav se izraza slišita kot sopomenki, nam njuno razlikovanje pri razumevanju te teme zelo pomaga.
“Zapleteni problemi so težko rešljivi, vendar jih je mogoče rešiti. Ko jih enkrat rešite, so rešeni za vedno,” pojasnjuje Brooks. “Kompleksne težave pa je enostavno razumeti, a jih je nemogoče rešiti.“
Denimo: gradnja nebotičnika je zapletena. Veliko se morate naučiti, biti morate natančni, slediti številnim korakom in odpraviti kup tehničnih težav. Vendar rešitev obstaja. In prava orodja – kamor danes sodi tudi umetna inteligenca – nam lahko pomagajo takšen projekt uspešno pripeljati do konca.
Po drugi strani pa vprašanja, kako zgraditi ljubeč odnos, ki bo prestal preizkus časa, ali kaj sploh pomeni biti dober prijatelj, niso težave, za katere bi obstajal en sam, dokončen odgovor. S temi kompleksnimi vprašanji se moramo v življenju ukvarjati znova in znova. Z njimi pridobivamo modrost, nikoli pa ne prispemo do končnega cilja.
Kompleksnim vprašanjem bi morali posvetiti več časa, če želimo v življenju začutiti globlji smisel; teh ne smemo prepuščati tehnologiji. Za ta področja tehnologija namreč ponuja “navidezne bližnjice”, ki pa sploh ne delujejo.
Očitna ponazoritev tega so družabna omrežja: obljubljala so, da bodo “s povezovanjem” rešila naraščajoč občutek osamljenosti. Raziskave pa kažejo ravno obratno: več časa, ko preživimo na spletu, to še poslabša izolacijo in osamljenost.
“Prekomerna uporaba družabnih omrežij osamljenost le poslabšuje, ker tehnološka (torej zapletena rešitev) ne more nikoli rešiti človeškega, torej kompleksnega problema,“
poudarja Brooks.
Podobno je z umetno inteligenco (UI): je to močno orodje ali nevarna igračka, ki se pretvarja, da izpolnjuje človeške potrebe, na koncu pa nas pusti z občutkom praznine? “Umetna inteligenca je neverjetno zapletena stvar. Iz vašega življenja lahko odstrani zapletena tehnična opravila in vam s tem podari čas,” pravi Brooks.
“Kako boste ta čas porabili? Če ga boste namenili kompleksnim izkušnjam človeškega srca – delom življenja, ki vključujejo ljubezen, vero, skrivnostnost in stvari, ki dejansko prinašajo smisel – boste zmagali. Če pa boste poskušali z umetno inteligenco reševati svoje kompleksne čustvene težave in jo imeli za svojega prijatelja, ljubimca ali terapevta, si boste življenje le še močno poslabšali,” opozarja.
Digitalne izkušnje preprosto niso resnične in nam nikoli ne morejo ponuditi vseh tistih drobnih odtenkov, ki sestavljajo pristno človeško izkušnjo. “Smisla življenja ne bo nikoli mogoče simulirati,” dodaja Brooks.
Sprejmite dolgčas – nujen je za ustvarjanje smisla
Ali ste se kdaj domislili najboljše ideje med prhanjem? Ali pa o življenjskih resnicah razmišljali med dolgo vožnjo z avtomobilom? Potem vam je lahko jasno, zakaj sta čas brez telefona in kanček dolgčasa tako pomembna.
Pametni telefon z neskončnim brskanjem po družbenih omrežjih je v resnici “naprava proti dolgčasu”. In čeprav se sliši privlačno, da nam nikoli ni dolgčas, je nenehno izogibanje dolgčasu velika ovira do občutka izpolnjenega življenja.
Dolgčas namreč možganom omogoči, da preklopijo v tako imenovano “omrežje privzetega načina” (default mode network). To je stanje budnega, a neusmerjenega počitka možganov, ki našim mislim dovoli, da prosto tavajo. In ravno med tem tavanjem začnemo sanjariti ali pa se poglabljati v tista velika, pomembna vprašanja o življenju.
“V dolgčasu moramo postati boljši. Postati moramo vrhunski športniki v prenašanju dolgčasa, saj bomo šele takrat ugotovili, da je naše življenje postalo globlje in bolj smiselno,”
poudarja Brooks.
Če vsak vsakdanji trenutek dolgčasa takoj zadušimo z nagonom, in sežemo po telefonu, prekinemo stik s svojim notranjim svetom. S tem pa paradoksalno povzročimo le še večji, kronični občutek dolgčasa v svojem celotnem življenju.
Trije načini za boljšo uporabo tehnologije
Brooks v svojem življenju uporablja tri preprosta pravila za uporabo tehnologije, ki skrbijo, da naprave ostajajo le orodje in ga ne odtujujejo od smisla.
Prva ura v dnevu naj bo brez zaslonov
Prvo Brooksovo pravilo se nanaša na čas, takoj, ko se zbudi: Prvo uro dneva poskuša preživeti popolnoma brez telefona.
Pri nekaterih poklicih in ljudeh to seveda ni povsem izvedljivo, saj morajo zjutraj nujno preveriti e-pošto ali urnik, vendar Brooks svetuje, da telefon po tem nujnem opravku takoj odložite.
“Ta ura naj bo vaša za vse stvari, ki jih želite početi: za sprehod, branje knjige, pogovor z možem ali ženo, klepet z bližnjimi … Za stvari, s katerimi boste dejansko začeli svoj dan, lahko tudi telovadba ali molitev; skratka za stvari, ki so vam pomembne,” pravi.
Z njim se strinjajo tudi drugi strokovnjaki, ki opozarjajo, da jutranje brskanje po telefonu takoj po bujenju ni dobra popotnica za dan.
Preklop iz spanca naravnost v brskanje po družbenih omrežjih je za telo velik šok. Dan začnemo z modro svetlobo, ki vpliva na kortizol (glavni stresni hormon), in z morebitno stresno vsebino, kot so slabe novice, službene zahteve ali spletne politične debate, opozarja psihologinja dr. Charlotte Armitage.
Če namesto tega zjutraj izberemo dejavnosti, ob katerih se počutimo dobro, si ustvarimo zalogo pozitivnih čustev, ki nam pomagajo bolje začeti dan, dodaja dr. Pamela Rutledge, direktorica Centra za raziskovanje psihologije medijev iz Kalifornije.
Med obroki naj bodo telefoni pospravljeni
Brooksa pravi, da se je od telefonov treba umakniti tudi med jedjo.
Starši so pogosto ogorčeni, ko imajo otroci med kosilom ali večerjo obraze zakopane v ekrane, vendar otroci pogosto le posnemajo to, kar počnejo njihovi starši.
Skupni obroki so pomembna priložnost za povezovanje. Tudi če je telefon na mizi obrnjen z zaslonom navzdol ali pa v žepu, naši možgani ves čas vedo, da lahko vsak trenutek piska obvestilo ali da se ponuja priložnost, da umaknemo pogled od družbe in si ogledamo kakšen zabaven video.
“Ljudje nujno potrebujemo redne trenutke pristne povezanosti z drugimi,”
poudarja Brooks.
Zadnja ura v dnevu naj bo brez tehnologije
Brooks pospravi telefon tudi eno uro pred spanjem.
Tako kot zjutraj sta lahko svetloba in vsebina na telefonu moteči tudi zvečer, le da nam tokrat kratita kakovosten spanec, opozarja dr. Shalini Paruthi, profesorica interne medicine in pediatrije ter tiskovna predstavnica Ameriškega združenja za medicino spanja.
Paruthijeva pojasni, da idealna večerna rutina obsega umirjanje, sprostitev in pomoč možganom, da preklopijo iz stanja ‘akcije’ v bolj mirno stanje, pripravljeno na spanec. “Če imamo telefon tik ob postelji, se je preprosto preveč enostavno obrniti in začeti brskati.“
Poleg boljšega spanca nam umik telefona ob koncu dneva ponuja priložnost, da preživimo čas z ljudmi in dejavostmi, ki so nam resnično pomembni, sklene Brooks.
“Samo to – bodite brez telefona prvo uro dneva, med obroki in zadnjo uro dneva – in se vam bo življenje popolnoma spremenilo.”
Vir: CNN; Don’t throw your phone away for a fuller life. 3 changes can give you more meaning. Dostopno na: https://edition.cnn.com/2026/05/30/health/meaning-of-life-tech-arthur-brooks-wellness. Zadnji dostop: Junij 2026
