Med težje duševne motnje uvrščamo stanja, kot so shizofrenija, bipolarna motnja, terapijsko rezistentna depresija, motnje, povezane z uporabo substanc, in mejna osebnostna motnja. Kljub temu da so številne oblike teh motenj ob ustrezni obravnavi obvladljive, pogosto predstavljajo velik čustveni in psihološki izziv tudi za družino in druge bližnje osebe.
Prav zato je ključno, da ob podpori osebi z duševno motnjo poskrbimo tudi za svoje duševno zdravje.
Težke duševne motnje in njihov vpliv
Težke duševne motnje lahko bistveno vplivajo na posameznikovo doživljanje, razmišljanje čustvovanje in vedenje, kar se pogosto odraža tudi v njegovem vsakodnevnem delovanju, odnosih in sposobnosti obvladovanja življenjskih situacij. Zaradi tega posledice niso omejene le na osebo z diagnozo, temveč močno vplivajo tudi na njene bližnje.
Vpliv na bližnje se po poročanju Psychology Today lahko kaže na različne načine:
- Čustvena obremenitev: Bližnji se pogosto soočajo z močnimi čustvi, kot so skrb, strah, nemoč ali žalost. Dolgotrajna izpostavljenost takšnim občutkom lahko vodi v psihično izčrpanost in občutek preobremenjenosti.
- Stalna pripravljenost in nepredvidljivost: Zaradi hitrih sprememb v stanju in pogosto nepredvidljivega vedenja oseb z diagnozo so svojci pogosto ves čas v pripravljenosti, kar ustvarja dolgotrajen občutek negotovosti in pričakovanja zapletov.
- Izčrpanost in izgorelost: Dolgotrajna skrb za osebo z duševno motnjo lahko vodi v fizično in čustveno izčrpanost, včasih tudi v izgorelost, še posebej če posameznik nima ustrezne podpore.
- Spremembe v odnosih: Odnos z osebo z duševno motnjo se pogosto spremeni, saj se dinamika prilagodi bolezni, kar lahko vodi v napetosti, nerazumevanje, občutek oddaljenosti ter posledično tudi občutke krivde.
- Socialna izolacija: Bližnji se lahko postopoma umikajo iz družabnega življenja, ker je izkušnjo težko razložiti drugim ali ker nimajo dovolj energije za vzdrževanje socialnih stikov.
- Občutek žalovanja in izgube: Bližnji lahko dobijo občutek, da je njihova ljubljena oseba drugačna ali čustveno nedostopna, kar lahko vodi v žalovanje za odnosom, kot so ga poznali prej, kljub temu da oseba ostaja fizično prisotna.
Kako poskrbeti zase?
Zaradi velike čustvene obremenitve je v takšnih odnosih nujno, da bližnji ne zanemarijo sebe in svojemu duševnemu zdravju namenijo enako pozornost kot podpori bližnjemu.
Psihologinja Stephanie Freitag za Psychology Today poudarja, da je ključno, da se zavedate, da v tej izkušnji niste sami in predlaga naslednje:
- Dajte prostor bolečini, pa naj bo to tesnoba, jeza, žalost ali žalovanje. Če poskušate čustva nadzorovati ali jih presojati, se ta pogosto še okrepijo.
- Poslušajte svoje telo. Telo pogosto zazna stres prej kot um, zato nas v trenutkih preobremenjenosti razumska razlaga ne pomiri vedno. Takrat lahko pomagajo tehnike prizemljitve, kot so poslušanje prijetnih zvokov, zaznavanje vonjav ali opazovanje okolice, ki sprostijo telo in pomagajo ponovno vzpostaviti ravnovesje.
- Vadite sočutje do sebe in drugih. Ko smo v stiski, lahko prijazen in potrpežljiv odnos do sebe zmanjša občutek krivde, stresa in notranje napetosti ter olajša soočanje s težkimi čustvi.
- Postavite meje. Zavedati se morate, da se lahko meje s časom spreminjajo. Pomembno je, da zaupate sebi in svojim občutkom, saj boste sami najbolje začutili, kdaj je čas za umik iz določenega odnosa ali situacije.
- Obdajte se z ljudmi, ki vam bodo stali ob strani. To so zanesljive in empatične osebe, ki vas znajo poslušati brez obsojanja, vam dajejo občutek varnosti in nudijo podporo. Takšni odnosi so pomembni za vaše dobro počutje.
- Poiščite strokovno pomoč. Prijatelji vam lahko nudijo oporo, a strokovnjak vam lahko pomaga razviti konkretne strategije za obvladovanje stresa, predelati čustva in bolje razumeti svoje odzive v težkih situacijah.
Viri:
- Supporting a Loved One With Serious Mental Illness. Psychology Today, dostopno na: https://www.psychologytoday.com/us/blog/sitting-with-emotions/202605/supporting-a-loved-one-with-serious-mental-illness. Zadnji dostop: maj 2026.
