Psihosocialni dejavniki tveganja – med katerimi so dolgi delovniki, negotovost zaposlitve ter ustrahovanje in nadlegovanje na delovnem mestu – ustvarjajo škodljiva delovna okolja, ki negativno vplivajo na telesno in duševno zdravje ljudi, kažejo podatki novega poročila Mednarodne organizacije dela (ILO- International Labour Organization), agencije Združenih narodov, poroča Euro News.
Zaradi zdravstvenih težav, povezanih s psihosocialnimi tveganji na delovnem mestu, vsako leto umre več kot 840.000 ljudi (od tega 112.333 v Evropi). Psihosocialna tveganja pri delu so povezana predvsem s srčno-žilnimi boleznimi in duševnimi motnjami, vključno s samomori.
“Psihosocialna tveganja postajajo eden najpomembnejših izzivov za varnost in zdravje pri delu v sodobnem svetu,” je dejala Manal Azzi iz ILO. “Izboljšanje psihosocialnega delovnega okolja ni pomembno le za zaščito duševnega in telesnega zdravja delavcev, temveč tudi za krepitev produktivnosti, uspešnosti organizacij in trajnostnega gospodarskega razvoja,” je dodala.
Delo oblikuje posameznikovo identiteto, socialne vezi in ekonomsko varnost. Od njegove zasnove in organizacije je odvisno, ali bo delo smiselno in ustrezno podprto, ali pa bodo prevelike zahteve, nejasne vloge in občutek nepravičnosti povzročali škodo.
Velik davek za zdravje
Avtorji navajajo, da srčno-žilne bolezni predstavljajo večino smrti, ki jih lahko pripišemo delu, vendar je skupna izguba let zdravega življenja večja pri duševnih motnjah.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) depresija in anksioznost vsako leto povzročita približno 12 milijard izgubljenih delovnih dni. Med najpogostejšimi težavami so depresija, anksiozne motnje, izčrpanost, motnje spanja in utrujenost.
Težave v duševnem zdravju lahko vodijo tudi do telesnih obolenj zaradi nezdravih načinov soočanja s stresom in utrujenostjo. Kajenje, uživanje alkohola, prenajedanje in telesna nedejavnost zaradi težav na delovnem mestu lahko vodijo do debelosti, visokega krvnega tlaka (hipertenzije) in drugih kroničnih bolezni.
“Dokazi tudi kažejo, da zdravstveno vedenje in psihosocialna tveganja sčasoma medsebojno vplivajo drug na drugega, pri čemer se nezdrave navade utrjujejo in povečujejo škodljive učinke na zdravje,” so zapisali avtorji.
Glavni dejavniki slabega zdravja med delavci
Poročilo kot glavne dejavnike slabega zdravja med delavci opredeljuje dolg delovni čas, ustrahovanje, delovne obremenitve, nesorazmerje med trudom in nagrado, negotovost zaposlitve ter nasilje in nadlegovanje.
“Pomembno se je zavedati, da je dolg delovni čas – ključen psihosocialni dejavnik tveganja, povezan s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni in možgansko kap – še vedno zelo razširjen,” so opozorili avtorji. ILO ocenjuje, da na svetovni ravni 35 odstotkov zaposlenih dela več kot 48 ur na teden.
Raziskava SZO je pokazala, da je delo 55 ur ali več na teden povezano z ocenjenim 35-odstotkov večjim tveganjem za možgansko kap in 17-odstotkov večjim tveganjem za smrt zaradi ishemične bolezni srca v primerjavi z delom od 35 do 40 ur na teden.
Ustrahovanje ter druge oblike nadlegovanja in nasilja so prav tako označeni kot velika skrb. Poročilo navaja, da je 23 odstotkov delavcev po vsem svetu v svojem poklicnem življenju doživelo vsaj eno obliko nasilja ali nadlegovanja, pri čemer je psihološko nasilje z 18 odstotki najpogostejše.
Kako ukrepati
Digitalizacija, umetna inteligenca, delo na daljavo in nove oblike zaposlovanja preoblikujejo psihosocialno delovno okolje, kar od organizacij zahteva, da prepoznajo tveganja in izvedejo preventivne ukrepe.
Ti bi morali naslavljati način zasnove, organizacije in upravljanja dela, vključno z obvladovanjem delovne obremenitve, jasnostjo vlog, ustrezno kadrovsko zasedenostjo in delovnim časom.
Ko preventiva ne zadostuje, ILO poziva k pravočasni in nestigmatizirajoči podpori, kot so dostop do podpornih storitev, začasne prilagoditve delovnega procesa, vključevanje medicine dela in pošteni postopki vračanja na delo po dolgotrajni odsotnosti.
Vir: EuroNews; Work is killing 840,000 people a year, and stress is mainly the cause, UN report finds. Dostopno na: https://www.euronews.com/health/2026/04/23/work-is-killing-840000-people-a-year-and-stress-is-mainly-the-cause-un-report-finds. Zadnji dostop: April 2026
