24. aprila v Sloveniji obeležujemo dan brez zavržene hrane. Pobuda, ki je nastala leta 2023, opozarja na problem, ki se začne prav tam, kjer ga pogosto najmanj opazimo – v naših kuhinjah.
Koliko hrane v resnici zavržemo?
- Leta 2024 smo v Sloveniji zavrgli 168.318 ton hrane – približno 79 kilogramov na prebivalca. Podatki kažejo, da količina odpadne hrane še vedno narašča.
- Približno 36 % vse zavržene hrane predstavljajo presežki – užitna hrana, preostanek pa neužitni deli, kot so olupki, kosti in lupine.
- Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih – kar 44 %.
Kaj se letos dogaja?
Ob dnevu brez zavržene hrane bodo po Sloveniji potekale različne aktivnosti za otroke, starše in širšo javnost.
- Šole in vrtci sodelujejo s projekti, kjer otroci spoznavajo, kaj so presežki in kako zavreči manj še uporabne hrane.
- Izšla bo že 10. knjižica reciklirane kuharije.
- Organizirani bodo tudi dogodki, predavanja in kulinarične delavnice, ki razbijajo predsodke o presežkih in kažejo, kako lahko iz njih nastanejo okusni obroki.
Če presežke uporabimo, zmanjšamo količino zavržene hrane. Iz presežkov kruha lahko ustvarimo kruhove cmoke ali pa drobtine. (Foto spodaj: ETRI skupina)
Kaj pomeni hranozavest?
V ospredju letošnjih aktivnosti je ponovno hranozavest – izraz, ki je nastal na pobudo partnerjev slovenskega dne brez zavržene hrane.
Hranozavest pomeni odgovoren odnos do hrane, s katerim zmanjšujemo količine zavržene hrane in hkrati poskrbimo za bolj uravnotežen življenjski slog. Gre za idejo, da lahko že z malimi spremembami – kaj kupiti, kako živila shraniti ter kako ravnati z ostanki – naredimo veliko.
Odgovornost je skupna
Odpadna hrana ni le problem posameznih gospodinjstev, ampak predstavlja globalni izziv, pri katerem sodeluje celotna prehranska veriga – od pridelovalcev do trgovin ter končnih potrošnic in potrošnikov. Čeprav v trgovinah nastane manjši delež odpadne hrane (9%), imajo pomembno vlogo pri uvajanju trajnostnih praks.
Primer tega je sodelovanje med trgovsko verigo Lidl Slovenija in socialnimi podjetji ETRI skupine, kjer iz doniranih presežkov ustvarjajo nove, dostopne in uravnotežene obroke.
Hranozavestni kruhovi cmočki (Video: ETRI skupina)
V Sloveniji pod pragom tveganja revščine ali v resni materialni prikrajšanosti živi več kot 300.000 ljudi.
Zveza potrošnikov Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije opozarjata, da mnogim družinam po plačilu položnic ostane le malo denarja za hrano: »Za številne družine pri nas zadostna količina hrane ni samoumevna. Ne govorimo o razkošju, temveč o vsakdanjih obrokih, pri katerih je na mizi dovolj za vse družinske člane, da se najedo do sitega – brez odpovedovanja staršev v korist otrok. Vsak od nas se lahko zato za trenutek zamisli: ‘Kar zavržem, bi lahko bilo za nekoga obrok.«
