Dolgoživost postaja vedno aktualnejša tema, saj nam tehnološki in znanstveni preboji na področju medicine danes omogočajo stvari, ki so se še pred kratkim zdele nemogoče. Hkrati ljudje živimo vedno dlje, a zadnjih 10 do 15 let življenja preživimo obremenjeni s kroničnimi boleznimi. Podaljšati leta zdravega življenja je cilj medicine dolgoživosti, ki se po svetu hitro razvija in ki jo vedno večje število zdravnikov prepoznava kot prihodnost medicine.Na svetovni zemljevid centrov dolgoživosti pa se je s Carpe Diem Longevity, najnaprednejšo kliniko za medicino dolgoživosti v Alpe-Adria regiji, vpisala tudi Slovenija, ki ima vse naravne danosti, da bi lahko postala celo naslednja »modra cona«, meni Mirjana Sredojević, specialistka kardiologije in vaskularne medicine ter vodja omenjene klinike, ki je pred kratkim začela delovati v okviru Medicinskega centra Ljubljana.
Z daljšo življenjsko dobo postaja vprašanje let zdravega življenja vse pomembnejše. Otroci, rojeni v Sloveniji leta 2023, lahko pričakujejo, da bodo živeli 82 let, od tega pa le okoli 67 let tudi zdravi. Skoraj petino življenja bodo preživeli s srčno-žilnimi boleznimi, rakavimi obolenji, nevrodegenerativnimi boleznimi, diabetesom, hormonskimi motnjami… To ima ogromen vpliv na družbo, gospodarstvo, zdravstvo, pa seveda tudi na posameznika in na družine.
Z medicino dologoživosti do daljšega obdobja vitalnosti in aktivnega življenja
»Z medicino dolgoživosti lahko to sliko spremenimo. Sodobna tehnologija nam namreč omogoča, da lahko odklone v organizmu odkrijemo zelo zgodaj, mnogo prej, preden se pojavijo prvi simptomi. To pomeni, da lahko prvič v zgodovini staranje merimo, usmerjamo in učinkovito upočasnimo ter s tem močno podaljšamo število zdravih, vitalnih in aktivnih let življenja,« je ob otvoritvi klinike Carpe Diem Longevity poudarila Mirjana Sredojević.
Kot zanimivost je dodala, da se je v program klinike nedavno vključil 94-letni gospod, ki sicer že vse življenje skrbi za svojo vitalnost. »To je lep primer, da za vlaganje v lastno zdravje ni starostne omejitve, a prej, kot začnemo, več lahko dosežemo,« izpostavlja mlada zdravnica.
Staranje niso le gube in sivi lasje
Na staranje pogosto gledamo predvsem s stališča videza in zelo linearno. A sivi lasje in gube za zdravnike niso zelo pomembni. »Za nas staranje pomeni spremembe v genih, na telomerah, v mitohondrijih in še marsikje drugje v organizmu, v naših celicah,« pojasni Mirjana Sredojević. V medicini dolgoživosti tako preučijo vaš genom, spustijo se na sub-celično raven, analizirajo stanje mitohondrijev, pogledajo stanje epigenoma, analizirajo črevesni in vaginalni mikrobiom, opravijo nevrokognitivno oceno in še marsikaj. Samo laboratorijska analiza krvi, podprta z umetno inteligenco, vsebuje kar 700 gigabajtov podatkov.
Dva 50-letnika nista enako »stara«
Pa lahko staranje tudi obrnemo? »Da, na določenih ravneh ga lahko obrnemo,« zatrdi Sredojević in pojasni: »Staranje je kompleksen proces, ki se na različnih ravneh organizma odvija različno hitro in pri vsakem človeku drugače. Biološka starost ni enaka kronološki in tako sta dva 50-letnika lahko zelo različno ‘postarana’. Z medicinskimi intervencijami in spremembami v življenjskem slogu lahko biološko starost znižamo in se tako pomladimo.«
Medicina dolgoživosti ni čarobna paličica
V Carpe Diem Longevity kliniki poudarjajo, da medicina dolgoživosti ni namenjena iskanju hitrih rešitev, temveč ljudem, ki so pripravljeni aktivno sodelovati pri izboljšanju svojega zdravja.
»Dolgoživost je odločitev in način življenja. Ni čarobna paličica, temveč proces, ki zahteva angažiranost posameznika. Svojemu zdravju moramo postaviti močne temelje, sicer nam tudi najsodobnejša tehnologija ne more pomagati,« meni Mirjana Sredojević.
Obravnava traja najmanj eno leto
Kot glavnih pet temeljev dolgoživosti mlada zdravnica našteje:
- prehrano,
- gibanje,
- regeneracijo in spanje,
- obvladovanje stresa in duševno stabilnost ter
- povezanost in odnose.
Ker medicina dolgoživosti človeka obravnava celostno, v kliniki Carpe Diem Longevity ljudem pomagajo tudi na teh področjih in poleg obsežne in podrobne diagnostike ter številnih specialistov (kardiolog, pulmolog, ORL specialist, urolog in ginekolog…) v programe vključujejo tudi fizioterapevta, kineziologa, nutricionista, psihologa, psihoterapevta in druge strokovnjake. Obravnava traja vsaj eno leto, saj je za uvajanje sprememb in za rezultate na celični ravni potreben čas, napredek pacienta redno spremljajo in po potrebi intervencije tudi prilagajajo.
Kar je v genih, ni vklesano v kamen
Tudi klasični izgovor: »Ah, to imamo v družini!« z medicino dolgoživosti dobi trhle noge. Genetika sicer določa predispozicije, vendar ima pri večini kroničnih bolezni bistveno večjo vlogo način življenja, poudarja Mirjana Sredojević.
Raziskave s področja epigenetike namreč potrjujejo, da lahko s spremembami v okolju in življenjskem slogu, torej prav s prej omenjenimi temelji dolgoživosti, v kar 90 % vplivamo na izražanje genov.
Nova paradigma zdravja in medicinski model prihodnosti
Medicina dolgoživosti torej ponuja novo paradigmo zdravja, kjer ne čakamo na bolezen, da začnemo ukrepati. Hkrati združuje dva pristopa, ki ustvarjata dinamično ravnovesje: tehnološko naprednost zahodne medicine ter celostni pristop, ki ga poudarja vzhodna medicina. Seveda gre tudi za personaliziran pristop, ki gre v smeri kakovosti življenja in optimizacije zdravja.
»Verjamem, da je to medicinski model prihodnosti,« zaključi Sredojević, ki ji je prav medicina dolgoživosti pomembno spremenila življenje. Ko je sama testirala diagnostični proces klinike Carpe Diem Longevity, je namreč ugotovila, da ima obliko celiakije, ki bi ji, če bi ostala neodkrita, lahko povzročila mnogo težav, od neplodnosti pa vse do raka.
Naravni potencial Slovenije za dolgoživost
Mirjana Sredojević meni, da ima Slovenija ogromen potencial, da postane evropsko središče dolgoživosti. Naše naravne danosti, kot so čisto okolje, voda, zrak ter naša ljubezen do športa, rekreacije, pohodništva, in še prisotne močne družinske vezi, vse to so ključne predispozicije za formiranje tovrstnega središča. »Moja osebna vizija in velika želja je prav vzpostavitev nove ‘modre cone’ (Blue zone) v Alpe-Adria regiji in postavitev Slovenije v sam center tega zemljevida,« razkrije svoje dolgoročne cilje.
Da niso nemogoči, potrjujejo tudi številke. Pri nas se namreč število ljudi, starih 100 let in več, v zadnjih treh desetletjih skokovito povečuje, od leta 1991 do 2024 se je povečalo kar za 15-krat. Slovenci imamo tudi pričakovano življenjsko dobo daljšo od evropskega povprečja, kar je vsekakor spodbudna popotnica za Slovenijo kot središče dolgoživosti.
