Včasih se tudi meni zgodi, da mi kakšen kos kruha ali pomaranča splesni. Takrat se ne pretvarjam: to je zavržek in pika. A hkrati vem, da imam v rokah veliko vzvodov, da se to dogaja čim redkeje. Od načrtovanja nakupov do shranjevanja in tega, da najprej porabim tisto, kar je najbolj nujno – da se izognem nastajanju presežkov. Ko to enkrat steče, so smeti hitro manj polne.

Presežki hrane (še) niso odpadek
presežek = količina nečesa, ki presega potrebe (npr. viški hrane, ki niso nujno odpadek)
zavržek = nekaj kar je bilo zavrženo kot neuporabno ali nezaželeno
odpadek = vse, kar je zavrženo (uradni, pravni pojem za smeti)

Če zmanjšamo presežke hrane, se bodo zmanjšale tudi količine zavržkov oziroma odpadne hrane.

Vsako leto zavržemo ogromne količine hrane. Samo v Sloveniji je po podatkih SURS leta 2024 nastalo 168.318 ton zavržene hrane, največ prav v gospodinjstvih. Zavržena hrana je breme za denarnico in za okolje: z njo zavržemo tudi vodo, energijo, zemljo, delo in čas, ki so bili potrebni za pridelavo, prevoz in pripravo. Na svetovni ravni je z nepojedenо hrano povezanih približno 8–10 % emisij toplogrednih plinov.

Dobra novica? zmanjševanje zavržkov hrane je ena tistih stvari, kjer majhne navade naredijo veliko razliko. Bolj hranozavestni lahko postanemo že danes.

Od presežka do smeti
kruh v trgovini → izdelek
neprodan kruh; kruha, ki ga imamo doma, ampak ga ne bomo uspeli porabiti → presežek
zavržen kruh → odpadek

Zmanjševanje presežkov in posledično zavržkov hrane ni samo »eko navada«. Biti hranozavesten pomeni hkrati prihranek, boljši red v kuhinji in manj slabe volje ob smeteh.

10 hranozavestnih trikov za zmanjševanje presežkov hrane

Hranozavest pomeni zavestno, odgovorno in premišljeno ravnanje s hrano v celotnem njenem življenjskem ciklu – od pridelave do porabe. Kar vključuje tudi odgovorno ravnanje s presežki oziroma ostanki.

1) Najprej preverimo, kaj že imamo doma

Ko se lotim nakupa »na pamet«, mi doma hitro nastane prevelika zaloga, še en zavoj rukole, ki bo čez dva ovel. Zato je osnova zmanjševanja presežkov hrane začne z enim vprašanjem: Kaj je že doma? V pomoč sta kratek seznam in okviren plan obrokov za nekaj dni.

2) Ne nakupujemo lačni (ker takrat kupimo preveč)

Ko sem lačen, je v trgovini vse »nujno«. Tudi tisto, kar ni na seznamu. Trik je preprost: pojejmo nekaj malega pred nakupom (npr. sadje ali pest oreščkov) in se držimo seznama. Tako kupujemo za realno, ne preveč; presežno.

3) Kupujmo v »košarici pred rokom« – ampak z jasnim planom

Večina trgovin ima košarice z zrelim sadjem/zelenjavo ali izdelki tik pred iztekom roka. Jaz jih redno uporabljam, saj s tem delam uslugo okolju, pa tudi svoji denarnici. Pogoj je samo en: ko prinesemo domov hitro pokvarljivo hrano, mora imeti prioriteto. Zelo zrele hruške je najbolje pojesti v 1–2 dneh, lahko pa jih tudi narežemo in zamrznemo (da bodo kasneje uporabne za smuti) ali pa predemo v čežano/kompot.

4) Poznamo razliko: »porabiti do« ≠ »uporabno najmanj do«

Pri čiščenju shrambe, vedno pogledam oznake na deklaraciji, da izognem temu, da bi po nepotrebnem zavrgel živilo, ki je še uporabno. Oznaka »porabiti do« velja za hitro pokvarljiva živila: po tem datumu niso več varna. »Uporabno najmanj do« velja za bolj trajna živila: po datumu se lahko kakovost poslabša, živilo pa je še vedno varno, če je bilo pravilno shranjeno.

5) Hladilnik nastavimo na 1–5 °C, zamrzovalnik pa na –18 °C

Temperatura je pogosto skrita razlaga, zakaj hrana »čudno hitro« propade. Priporočilo je preprosto: hladilnik naj bo približno med 1 in 5 °C, zamrzovalnik pa pri –18 °C. Tako je zmanjševanje zavržkov hrane precej lažje, ker hrana dlje zdrži.

6) Uporabimo pravilo »staro naprej, novo zadaj«

Ko prinesem nova živila, starejša postavim naprej, nova pa zadaj – v shrambi in v hladilniku. Tako najprej porabim tisto, kar ima krajši rok. Če želimo še močnejši ukrep, si lahko polico označimo tudi z nalepko “Pojej najprej”.

7) Iz »ostankov« naredimo nov obrok

• »Ostanki od obroka« niso kazen, ampak presežki oziroma surovina.
• Presežek zelenjave lahko dodamo v juho ali omako; riž ali žito pa v skledo (bowl) z zelenjavo; presežki sadja najraje dodam v smuti ali pa skuham kompot.
• Presežki so prilika za izkazovanje kreativnosti. Če ne bomo porabil danes, lahko zamrznemo za pozneje.

8) Uporabimo »celotno rastlino«: liste cvetače, stebla brokolija in tudi obrezke

• Cvetača ni samo »cvet«. Listi cvetače in stebla (kolikor jih imamo) so odlični dodatek k juhi – podobno kot ohrovt.
• Enako velja za brokoli. Stebla in listi niso za smeti, ampak za jušno osnovo, juho ali zelenjavno prilogo.
• Predlagam tudi recept za tradicionalno idrijsko-cerkljansko jed smukavc – jed iz listov (npr. repe), ki se lepo pokaže, da bi morali imeti tudi »manj zaželeni« deli rastlin čisto spodobno mesto na krožniku.

9) »Grda« in prezrela zelenjava ni za v smeti

Nepravilna oblika ne pomeni slabše hranilnosti. Iz »grde« zelenjave enako dobra juha, omaka, pečena zelenjava ali pire. Tudi če je bučka nekoliko bolj zrela in ima že precej razvita semena, nam semen ni treba zavreči. Skupaj z “bučnim mesom” jih lahko uporabimo za ajdoto. Na enak način lahko uporabljamo tudi semena paprike, če le niso pretrda. Edina meja je pokvarjenost: če je živilo res pokvarjeno (plesnjivo), ga ne rešujemo za vsako ceno.

10) V restavraciji naročimo manj – presežke pa vzamemo s seboj

V restavracijah naročimo toliko, kolikor bomo pojedli, ali pa vzamemo presežke s seboj. Ob prihodu domov hrano takoj pospravimo v hladilnik in jo porabimo naslednji dan. Jaz imam v torbi pogosto majhno posodico – če je nimam, prosim za embalažo.

Hrana v številkah: realnost, ki jo pogosto spregledamo

• V Sloveniji je po podatkih SURS leta 2024 nastalo 168.318 ton zavržene hrane, največ v gospodinjstvih.
• Na svetovni ravni je z »nepojedenо« hrano povezanih približno 8–10 % emisij toplogrednih plinov.
• Hladilnik 1–5 °C in zamrzovalnik –18 °C pomembno podaljšata uporabnost hrane.
• »Porabiti do« pomeni varnost, »uporabno najmanj do« pa predvsem kakovost.

3 koraki za danes/ta teden
1. Danes: odprimo hladilnik in naredimo polico »Pojej najprej«.
2. Ta teden: načrtujmo nakupe za 3 dni in nakupujmo s seznamom.
3. Naslednji obisk trgovine: izberimo košarico pred rokom – in isti dan določimo, v kaj bomo ta živila predelali (čežana, juha, zamrzovanje).