30. marec: Mednarodni dan brez odpadkov 2026 v znamenju hrane – zakaj zavržemo kar petino vse hrane?

Ženska v koš za smeti meče stran hrano.
Foto: Profimedia

Vsako leto zavržemo približno milijardo ton hrane – skoraj petino vse, ki je na voljo. Največ je zavržemo prav doma. Kakšne so posledice za okolje, podnebje in družbo – in kaj lahko spremeni vsak izmed nas?

Vsak dan na svetu zavržemo ogromne količine hrane – toliko, da bi z njo lahko nahranili milijone ljudi. Kljub temu skoraj petina vse hrane konča v smeteh, kar ima resne posledice za okolje, podnebje in družbo. Prav na to opozarja mednarodni dan brez odpadkov (Zero Waste Day), ki ga obeležujemo 30. marca in letos v ospredje postavlja prav hrano.

Ali ste vedeli?

  • Če bi vse komunalne odpadke zložili v zabojnike, bi z njimi Zemljo obkrožili kar 25-krat.
  • Brez ukrepov bo količina odpadkov do leta 2050 narasla na 3,8 milijarde ton letno.
  • Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih (60 %), sledijo gostinstvo (28 %) in trgovina (12 %).
  • Izgube hrane povzročajo skoraj petkrat več emisij kot letalski promet.

Vir: Združeni narodi,  https://www.un.org/en/observances/zero-waste-day

Globalni dan, ki spodbuja spremembe

Mednarodni dan brez odpadkov je leta 2022 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, njegovo izvajanje pa usklajujeta UNEP in UN-Habitat. Namen dneva je spodbuditi države, podjetja in posameznike k zmanjševanju odpadkov ter prehodu v bolj trajnostne, krožne načine življenja.

Prvič smo ga obeležili leta 2023, s poudarkom na preprečevanju nastajanja odpadkov in zmanjševanju onesnaževanja. Leta 2024 je bil v ospredju razvoj učinkovitega ravnanja z odpadki ter trajnostnih sistemov proizvodnje in potrošnje. Preteklo leto 2025  pa je bilo posvečeno tekstilu in modi.

Pobuda je v kratkem času prerasla v globalno gibanje – lani je potekalo več kot 250 dogodkov po svetu, ki so dosegli več kot 8 milijonov ljudi.

Infografika: Cilj 12 – Odgovorna poraba in proizvodnja, (vir: Združeni narodi, https://unstats.un.org/sdgs/report/2025)

2026: Hrana kot ključni izziv

Letošnja tema opozarja na enega največjih, a pogosto spregledanih problemov – odpadno hrano.

Hrana tako ne postane le odpadek, temveč tudi izguba vseh virov, ki so bili potrebni za njeno pridelavo – vode, energije, zemlje in dela. Hkrati pa odpadna hrana povzroča kar 8 do 10 % vseh globalnih emisij toplogrednih plinov.

Nič odpadkov se začne na krožniku

Reševanje tega problema ni mogoče brez sodelovanja vseh. Združeni narodi spodbujajo:

  • Vlade lahko sprejemajo politike za zmanjševanje odpadne hrane in spodbujajo krožne sisteme.
  • Podjetja lahko izboljšajo učinkovitost dobavnih verig in zmanjšajo izgube.
  • Posamezniki pa lahko največ naredimo prav doma – z načrtovanjem obrokov, premišljenimi nakupi in pravilnim shranjevanjem hrane.

Majhne spremembe v vsakdanjih navadah lahko pomenijo veliko razliko.

Kakšno je stanje v Sloveniji?

Nastale količine odpadne hrane po izvoru (vir: Statistični urad RS: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13871)

Tudi Slovenija ni izjema:

Pri hrani pa so številke še posebej zgovorne:

  • Letno zavržemo 168.318 ton hrane (79 kg na prebivalca).
  • V gospodinjstvih nastane kar 44 % vse odpadne hrane.
  • Posameznik doma zavrže približno 35 kg hrane letno, od tega bi bila tretjina še užitna.
  • Čeprav velik del odpadne hrane predelamo (npr. v bioplinarnah in kompostarnah), ostaja ključno vprašanje – kako preprečiti, da do odpadkov sploh pride.

Vir: Statistični urad RS, https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13871

Skupna odgovornost

Mednarodni dan brez odpadkov nas opominja, da prihodnost brez odpadkov ni oddaljena ideja, temveč nujna smer razvoja.

Hrana ni samoumevna – je vir, ki ga moramo spoštovati. Zato se sprememba začne pri vsakem izmed nas: na krožniku, v kuhinji in pri vsakodnevnih odločitvah.

Izgube hrane in odpadna hrana so eden največjih povzročiteljev podnebnih sprememb

Izgube hrane in odpadna hrana so eden največjih povzročiteljev podnebnih sprememb.

Avtor
Piše

Tina Bizjak

Avtorica raziskuje teme trajnosti, zdravih prehranskih navad in hrano zavestne kulture z namenom spodbujanja dobrega počutja ter krepitve sodelovalne in vključujoče družbe.

Več novic

New Report

Close