“Sladkorna bolezen in prediabetes sta med najbolj razširjenimi boleznimi našega časa. Toda pravi problem se začne veliko prej: z inzulinsko rezistenco. Razvija se zahrbtno, dolgo časa ne povzroča večjih simptomov in pogosto ostane neodkrita več let ali celo desetletij. A v telesu že potekajo procesi, ki so izhodišče za številne bolezni in na splošno močno pospešujejo staranje,” piše Fitbook.
Kaj se dogaja v telesu? Po zaužitju ogljikovih hidratov se raven sladkorja v krvi dvigne, kar spodbudi trebušno slinavko k sproščanju inzulina. Ta hormon odklene celice in omogoči, da se glukoza iz krvi absorbira v naše celice. Dokler ta sistem deluje gladko, je vse v redu. Presežek glukoze se shranjuje kot glikogen v jetrih in mišicah. Težave nastanejo, če se ob nizki vadbi ogljikovi hidrati uživajo večkrat na dan. Takrat raven inzulina ostaja kronično povišana, zaloge glikogena so kronično prenapolnjene, presežek ogljikovih hidratov pa se pretvori v provnetno maščobo. Posledično celice postajajo vse manj odzivne na inzulin. Sladkor ostane v krvi dlje časa, raven inzulina pa še naprej narašča – nastane začaran krog, znan kot inzulinska rezistenca.
Kako si lahko pomagate?
Inzulinska rezistenca je v večini primerov posledica našega življenjskega sloga in zato ne zahteva zdravljenja z zdravili. Ključno je, da ponovno vzpostavimo sposobnosti telesa, da učinkovito absorbira in porabi glukozo ter uravnava oskrbo z energijo in njeno porabo. Na te procese je pogosto mogoče učinkoviteje vplivati s ciljno usmerjenimi spremembami v vsakdanjem življenju kot zgolj z zdravili.
Pomembno ni le to, kaj jemo, ampak tudi kdaj, kako pogosto in kaj. Več o tem je povedal ortoped, strokovnjak za dolgoživost in avtor uspešnice “LNGVTY”, prof. dr. med. Thomas Kälicke.
Po teh načelih živi dr. Kälicke
Na dan pojejte samo dva do tri obroke!
Telo potrebuje odmor, da zniža raven inzulina. Če ves čas nekaj »žvečimo«, bo sladkor v krvi ostal povišan. Čez dan jejte ogljikove hidrate, zvečer pa beljakovine. “Ne glede na to, kdaj zaužijemo obroke, je pomembno dati prednost uživanju kompleksnih ogljikovih hidratov, zaradi katerih se raven sladkorja v krvi počasneje in enakomerno dviguje. Visoko predelana hrana z visokim deležem lahko dostopnih sladkorjev pa vodi do hitrih skokov krvnega sladkorja in izrazitega odziva inzulina, zato se ji je treba, kadar koli je to mogoče, izogibati,” piše Fitbook.
Nič vmesnih prigrizkov!
Sladkor in inzulin naj v žilnem sistemu ostaneta čim krajši čas. Pogosto prehranjevanje povzroči, da oba ostaneta kronično povišana, kar ima negativne posledice za krvne žile, organe in celice.
Jesti prenehajte tri ure pred spanjem!
Pozni obroki, bogati z ogljikovimi hidrati, znatno povečajo tveganje za inzulinsko rezistenco.
Po jedi se gibajte!
Vadba po jedi deluje kot naravni zniževalec krvnega sladkorja. Zadostuje že 10-minutni sprehod.
Enkrat do dvakrat na teden se lotite intenzivne vadbe!
Med intenzivno vadbo – kot so šprinti ali kratki, visokointenzivni intervali – se sprošča metabolit LAC-Phe, ki zavira apetit in naj bi tudi izboljšal občutljivost na inzulin.
En dan posta na teden!
Redno postenje znižuje bazalno raven sladkorja v krvi, sproži avtofagijo ter regulira stresni hormon.
Športajte zjutraj!
“Jutranja vadba izprazni zaloge glikogena. …/…/ Po drugi strani pa lahko večerna vadba poveča lakoto in moti spanec – oboje škoduje stabilni regulaciji krvnega sladkorja,” piše omenjeni medij.
“Kot avtor tega koncepta tako živim že več kot 20 let. Dnevna jutranja vadba, jasna struktura obrokov, brez prigrizkov med obroki in večerja, bogata z beljakovinami, sestavljajo za moj vsakdan. Zahvaljujoč visoki ravni dnevne telesne aktivnosti in doslednemu programu vadbe lahko zaužijem sorazmerno veliko količino hrane, ne da bi pri tem prišlo do povečanja telesne teže ali presnovnih neravnovesij. V zadnjih 20 letih je moja telesna teža ostala nespremenjena. Izjema potrjuje pravilo: v obdobju hudega pomanjkanja spanca in vztrajno povišanih ravni kortizola je prišlo do presnovnega premika proti prediabetesu. Z vrnitvijo k zadostnemu spanju, strukturirani prehrani in redni vadbi so se moje vrednosti ponovno normalizirale. Ta opažanja kažejo, kako močno je presnovno zdravje odvisno od prehrane, vadbe, spanja in rutine,” pravi Kälicke.
| Vsebina članka je informativne narave. Nobena vsebina na tej spletni strani nikoli ne nadomešča neposrednega nasveta zdravnika ali drugega usposobljenega zdravstvenega delavca. |
