Zasvojenost z alkoholom ne prizadene samo posameznika, temveč tudi njegove bližnje – partnerja, prijatelje in otroke. Še posebej težko je, ko v svoji bližini opazuješ človeka, ki propada, svoji težav pa ne prepozna ali jih zanika.
Na forumu Zasvojenost in pomoč na Med.Over.Net je svojo stisko opisala in za nasvet prosila bralka, ki jo skrbi za prijateljico in njeno hčerko.
“Vedno sem mislila, da bo ona drugačna. Da bo prav zaradi vsega, kar je preživela, prekinila ta krog. Danes ima Anja (ime je spremenjeno) 12-letno hčerko. In z bolečino v srcu gledam, kako se zgodovina ponavlja samo sebe.”
anonimna uporabnica foruma
Njena prijateljica je odraščala v družini z alkoholizmom.
“Kot otrok je čistila mamo, ki je ležala nezavestna na tleh. Alkohol je bil v njihovi hiši stalnica.”
Danes pa bralka opaža, da se podobni vzorci pojavljajo tudi v življenju prijateljice.
“Z možem se pogosto napijeta. Ne govorim o kozarcu vina ob večerji. Govorim o večerih, ko komaj stojita. O glasnih prepirih. O tem, da se na hčerko dere. Deklica se zapira vase.”
Največja težava je, da prijateljica svoje pitje zanika.
“Ko omenim alkohol, se zasmeji. Reče, da pretiravam. Da vsi pijejo. Da ima vse pod kontrolo. Jaz pa vidim, da nima.”
Bralka se zato sprašuje:
“Kako pomagati človeku, ki noče pomoči? Kje je meja med podporo in tem, da s tišino omogočaš nadaljevanje istega vzorca?”
Ko človek svoje težave ne vidi
Na vprašanje uporabnice foruma je odgovorila Mateja Debeljak, univ. dipl. soc. delavka, zakonska in družinska terapevtka, praktik fokusinga, ki poudarja, da so takšne situacije zelo zahtevne, saj sprememba ni mogoča brez uvida.
“Če ljudje ne vidijo, se ne morejo spremeniti.”
Pri zasvojenostih je zanikanje pogosto del same bolezni.
“Eden od osnovnih elementov zasvojenosti je prav zanikanje – nevidenje lastnega propada in propada celotne družine.”
To pomeni, da bližnji pogosto vidijo težavo prej kot oseba, ki pije.
Pomagati – vendar ne na račun sebe
Strokovnjakinja opozarja, da ljudje v takih situacijah pogosto prevzamejo preveč odgovornosti.
“Najprej moramo zaščititi sebe – da ne prevzamemo prevelike odgovornosti za življenje drugega in da nas njegova zgodba ne posrka.”
V praksi to pomeni:
- biti v stiku toliko, kolikor zmoremo,
- ne siliti v spremembo, če človek ni pripravljen,
- ohranjati spoštljiv odnos,
- spodbujati bolj ljubeč odnos do sebe.
“Ljubezen vedno prebuja ljubezen,” pravi strokovnjakinja, vendar opozarja, da spremembe pogosto prihajajo počasi.
Ko je treba zaščititi otroka
Včasih pa situacija preseže mejo osebnih odnosov. Če je v družini prisotno zanemarjanje ali psihično nasilje nad otrokom, je po besedah strokovnjakinje nujno vključiti institucije.
“Včasih je potrebno tvegati odnos in zaščititi mladoletnega otroka – tudi tako, da obvestimo Center za socialno delo.”
Prijava nasilja v družini je dolžnost vsakega posameznika in odgovorno dejanje v družbi.
Takšen korak lahko v družino prinese strokovno pomoč, ki je drugače ne bi poiskali.
Alkoholizem pogosto prizadene celotno družino
Zgodbe, kot je ta, niso redke. Alkohol je v Sloveniji prisoten v vsaki 4. družini. Čeprav je pogosto način bega pred bolečino, travmo ali občutkom nevrednosti. Toda posledice pogosto nosijo tudi otroci, ki odraščajo v takšnem okolju. Zato strokovnjaki poudarjajo, da je pomembno, da se o tem govori, da ljudje poiščejo pomoč in da vsi pomagamo tistim, ki si ne morejo pomagati sami – to so predvsem otroci.
Če imate vi ali nekdo od vaših bližnjih težave z alkoholom, lahko pomoč poiščete na strani akcije 40 dni brez alkohola: https://brezalkohola.si/kam-po-pomoc. Tam najdete različne oblike podpore in strokovne pomoči.




Na voljo je tudi anonimni spletni test, ki lahko pomaga pri prvem razmisleku o odnosu do alkohola. Dostopen je na https://esos.karitas.si. Če test pokaže tveganje, se lahko takoj naročite na brezplačen posvet s strokovnjakom.
Niste sami
Prvi korak je pogosto najtežji: priznati, da nekaj ni v redu.
Toda prav ta korak lahko ustavi krog, ki se v nekaterih družinah ponavlja iz generacije v generacijo.
