Vse, kar morate vedeti o predelanih živilih - Med.Over.Net -

Predelana živila imajo slab sloves, vendar niso vsa škodljiva. Spoznajte razlike med predelanimi živili, ki so lahko del uravnotežene prehrane, in tistimi, ki jih je smiselno omejiti.

Predelana živila pogosto povezujemo s porastom različnih bolezni – od debelosti in prebavnih težav do sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni in celo nekaterih vrst raka. A vedeti moramo, da niso vsa predelana živila problem. Nekatera so celo hranilno bogata in pomemben del uravnotežene prehrane.

Živila namreč predelujemo že tisočletja, primarno z namenom izboljšanja trajnosti, varnosti in okusa hrane.

Kaj so predelana živila?

Med predelana živila spada vsako živilo, ki je bilo obdelano vsaj z enim postopkom, ki spremeni prvotno obliko ali sestavo surovin.

Med te postopke spadajo pranje, rezanje, segrevanje, pasterizacija, zamrzovanje, fermentacija, pakiranje, segrevanje, mletje, stiskanje ali dodajanje sestavin za daljšo obstojnost hrane. Predelana živila pa so tudi tista, ki nastanejo s preoblikovanjem surovin v končne izdelke, kot je na primer kruh.

Pravzaprav je večina hrane, ki jo uživamo vsak dan, vsaj delno predelana, za projekt Več vem, bolje jem za Spar Slovenija poudarja Lana Trampuš, mag. inž. prehrane, klinična dietetičarka, ki v okviru programa Spekter zdravja izvaja celostno prehransko svetovanje.

Razumevanje predelanih živil

Za lažje razumevanje in razlikovanje med predelanimi živili je bil razvit sistem kategorizacije, imenovan NOVA, ki ga predstavljajo na portalu Prehrana.si.

Predelana živila so po tem sistemu razdeljena v štiri kategorije:

Nepredelana ali minimalno predelana živila, kamor med drugim spadajo užitni deli rastlin ali živali, glive, moka, jajca, sušeno sadje, jogurt, kava, polenta, riž in testenine.
Predelane kulinarične sestavine, pridobljene iz živil iz skupine 1. Sem spadajo olja, sladkor, maslo in sol.
Predelana živila, ki jih pridobimo s kombiniranjem nepredelanih živil in kulinaričnih sestavin. Primeri predelanih živil so vložena zelenjava, konzervirane ribe, soljeni oreščki, paradižnikova mezga, kruh in vino.
Visoko predelana oziroma ultra procesirana živila ne vsebujejo nepredelanih živil, vsebujejo pa predelana živila in aditive, kot so ojačevalci arom, sladila in barvila. Med drugim v to kategorijo spadajo piškoti, namazi, sadni jogurti, pašteta, čips, hrenovke, gazirane pijače, energijske ploščice in pripravljene jedi.

Doma narejen kruh - predelano živilo, ki je lahko del uravnotežene prehrane — Foto: Profimedia

Kdaj so predelana živila problematična?

Med predelanimi živili so najbolj škodljiva visoko predelana oziroma ultra procesirana živila, saj so energijsko bogata, a hranilno revna. V manjših količinah so sicer lahko del uravnotežene prehrane, prekomerno uživanje pa lahko negativno vpliva na zdravje.

Problematično je predvsem vsakodnevno uživanje pijač z dodanim sladkorjem, večjih količin sladkih in slanih prigrizkov ter procesiranih mesnih izdelkov, kot so salame, hrenovke in klobase, opozarja Trampuševa.

Na kaj moramo biti pozorni?

Hrano čim pogosteje kuhajte doma, saj na ta način sami odločate o sestavinah in dodatkih, ki jih boste uporabili.
Kupujte hranilno bogata, sezonska in lokalno pridelana živila.
Dnevni vnos soli naj znaša do 5 g/dan, vnos nasičenih maščobnih kislin pa naj ne presega 10 % dnevnega energijskega vnosa.
Bodite pozorni na oglaševanje – živila lahko izgledajo zdravo, a so lahko močno predelana. Vedno preverite etiketo in seznam sestavin.
Predelane prigrizke zamenjajte z minimalno predelanimi alternativami. Namesto sadnih jogurtov izberite nesladkane različice, izberite polnozrnate žitne izdelke brez dodanega sladkorja ali drugih dodatkov, sladke pijače pa zamenjajte z vodo ali čajem.