Spoštovani,

zal so se zaradi pproma razpolozenjska nihanja v nosecnosti zelo poslabsala.
Racionalno razumem, da se bo to nehalo, da se bodo odnosi popravili, nimam samomorilskih nagnenj, me pa grozno skrbi da bi dodaten stres zdravstveno stanje poslabsal, da bi bila bolj dovzetna za okuzbo ali pa ponovno odtekanje plodovnice in pa da bo otrok v svoj sistem dobil prevec kortizola, da mu moj jok in jeza ze sedaj skodi in da tega trenutno z naravnimi tehnikami, ki jih dobro poznam ne zmorem nadzorovati. Zato sem osebno zdravnico prosila za recept za Asentro. Prosnjo je gladkomalo zavrnila, ces da se AD v nosecnosti odsvetujejo in da naj osebnega ginekologa prosim za napotnico za psihologa.
Tega ne mislim narediti, odmerjen mi je pocitek in zadnja stvar, ki jo potrebujem je organizacija prevoza in varstva za sina do nekoga, ki mi bo enkrat na teden razlagal o tehnikah CBTja, to podrocje mi je blizu, in mi naceloma to ne predstavlja problemov, imam samo akutno stisko, ki je zaradi hormonskih neravnovesij slabo hendlam. Ne vem, ce se lahko na zdravnicino odlocitev pritozim?

Kaj bi bilo po vasem mnenju najbolje z vidika ploda?
Zdaj sem 22t in racunam, da, ce bo otrok donosen, depresivno stanje izgine, glavni problem vidim v nihanju hormonov in pomanjkanju ustrezne sociane podpore, ki bi lahko omilila tesnobo in anksioznost.

hvala za vas cas

Spoštovani,

sicer mislim, da vem, kam vaš tokratni dopis pada, vseeno pa vas prosim, če dopis ponovite pod prejšnjimi. Trenutno je namreč sam in nimam možnosti dopolnitve informacij v prejšnjih dopisih, kar ne omogoča kontinuitite zgodbe.
Seveda se vedno lahko na ravnanje zdravnika pacient tudi pritoži, ampak izplen takšne pritožbe je pri problematičnem egu zdravnika praviloma slab, ker se takoj “postavi na zadnje noge” in se počuti ogroženega, to pa nikoli ni dobro za odnos zdravnik-pacient. Sicer pa ni res, da bi bili antidepresivi v nosečnosti odsvetovani kadar so potrebni. Seveda pa so odsvetovana vsakršna nepotrebna zdravila.