Stres in dejavniki stresa niso za vse ljudi enaki in enako težko (ali lahko) rešljivi, pač pa ju določajo posameznikova osebnost, njegove izkušnje, energetska opremljenost, okoliščine, v katerih se pojavita, ter širše in ožje okolje, v katerem živi oseba. Pomembni so tudi življenjska naravnanost posameznika in trdnost ter kakovost mreže človeških odnosov, ki ga obdajajo. Tako lahko sklenemo, da bo določeni dogodek za nekoga stresor, za drugega pa dobrodošla spodbuda v življenju.
Vzemimo primer nastopanja in dva človeka s povsem različnimi stališči in občutki do izpostavljanja v javnosti. Za prvega je javni nastop nekaj izjemno težkega, problematičnega, ne more se ukvarjati z vsebino tistega, kar želi povedati, saj razmišlja le o tem, kako se bo znašel, kako se bodo odzvali poslušalci, kako kritični bodo do njega, kako se bo morda osmešil. Zato je tesnoben, njegovo telo se odzove tudi s spremljajočimi telesnimi znaki, ki še dodatno otežijo nastop (znojenje, suha usta, razbijanje srca, trema, rdečica itd.), težko se zbere, pozabi, kaj je želel sporočiti občinstvu. Drugi pa v javnih nastopih uživa, dobiva dodatne spodbude, potrditve svojega dela, morda nekaj vznemirjenja celo potrebuje, da bolje funkcionira. Prvi bo imel težave že ob upovedovanju svojih misli, na primer na roditeljskem sestanku na šoli svojih otrok, drugi pa bo potreboval za nekoliko bolj stresno reakcijo morda poln avditorij v Cankarjevem domu.
Kadar človek začuti, da se je znašel v težkem položaju, morda celo nerešljivem, bo poskušal z vsemi znanimi mehanizmi reševanja problemov. Razmerje med svojimi lastnimi zahtevami in zahtevami okolja ter sposobnostjo reševanja je tisto, ki nam pove, ali bo stres škodljiv in uničevalen ali pa ga bo obvladali in nas bo celo spodbudil k dejanjem. Določena količina stresa je nujno potrebna za normalno življenje. Popolno prenehanje stresa pomeni smrt.
Humor je pomočnik, ki bi ga nikdar ne smeli podcenjevati in zanemariti ob preobremenjenosti in stresnih reakcijah. Smeh, šale in dobra volja so zagotovilo, da bomo stres in dejavnike stresa lažje obvladali in jih na koncu celo premagali.
VEDENJSKI ZNAKI STRESA
- tesnoba, nemir, napetost, zaskrbljenost
- potrtost, občutek nemoči in obupa, depresija
- razdražljivost, jeza, napadalnost, nepotrpežljivost
- nezadovoljstvo, pretirana občutljivost, pomanjkanje samospoštovanja, nezanimanje za okolje
- nedokončanje nalog, lotevanje vedno novih nalog
- težave z zbranostjo, pozornostjo, neodločnost
- pozabljivost
- občutek preobremenjenosti, utrujenosti
- neučinkovitost, neuspešnost
- nespečnost
- razbijanje srca
- motnje hranjenja
- splošna mišična napetost
- glavobol
- pretirano uživanje alkohola, nikotina, kofeina, analgetikov, pomirjeval in drugih zdravil
- motnje v spolnosti
- težave v medsebojnih odnosih
- težave v komunikaciji
Zdi se, da nastane problem tam in takrat, ko je stresnih situacij preveč, so preveč zgoščene, intenzivne ali premočne. Bolj malokrat se zgodi, da pomanjkanje stresnih reakcij in pomanjkanje vzdraženja zbudi podoben odgovor – strah in nezadovoljstvo. Zelo travmatična je akutna stresna reakcija, ki je povezana s kakim izjemno (duševno ali telesno) težkim stresnim dogodkom. Te situacije so po navadi splošne za vse ljudi, na primer fizični napad, posilstvo, vojna, smrt, priča umora ipd. Na tako hude stresorje se odzovemo ljudje različno, vendar so najpogostejše oblike reagiranja depresivnost, tesnoba, zaskrbljenost, občutek nemoči in nesposobnosti za reševanje težav ter posledični umik iz družbe. Posameznik pogosto podoživlja travmatično doživetje, pogosto se mu prebliski vsiljujejo v zavest in ga strašijo, težko jih odžene in nadzira, pogosto se mu pojavljajo hude nočne more, ki mu kalijo spanec in lahko posledično povzročijo ali poslabšajo nespečnost.
ALI LAHKO OBVLADAMO STRES?
Vsi, ki se nam občasno prekomerno nakopičijo obveznosti in ne najdemo več ravnotežja med delom, sprostitvijo in počitkom, se sprašujemo: Kaj napraviti? Kako napraviti? Kdo nam lahko pomaga?
Znani pozitivni dejavniki, ki naj bi jih upoštevali za dosego uravnoteženega in zdravega življenja, se ponovijo tudi tu: zdrava in uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost, ki nam je v veselje, sprostitev, mirno dihanje, poznavanje stresa, stresorjev in njihovega delovanja ter svojih odzivanj na stresno situacijo. Pomemben je odprt in pozitiven odnos do sebe, ljudi in sveta okoli sebe ter pomirjenost s situacijo, ki je ne moremo spremeniti. Pri obvladovanju stresnih situacij je zelo pomembno, da znamo in zmoremo načrtovati svoj čas ter da se v nekaterih primerih naučimo reči “ne”, ko česa ne zmoremo ali ne obvladamo. Veliko ljudi ima občutek, da ne morejo zaupati dela drugim, ker ga ne bodo opravili tako dobro, tako učinkovito in tako temeljito kot oni sami. Soočiti se moramo z dejstvom, da je kdaj treba prepustiti pobudo in delo tudi drugim.
Besedo stres uporabljamo v zadnjih desetletjih pogosto, včasih morda celo prepogosto, saj že običajno oviro, zaplet ali nevšečnost v življenju radi imenujemo s tem izrazom.
Če se želimo uspešno upreti nadvladi stresa, moramo najprej ugotoviti, na kakšen način lažje obvladujemo težave, kakšen je naš “lastni stil” reševanja težav. Vsak si je v življenju našel svoje, povsem individualne načine, ki ustrezajo njegovi osebnosti, temperamentu, količini energije, ki je premore in ki je lahko potroši, pa tudi seveda načine, ki so osnovani na dobrih rezultatih reševanja problemov v preteklosti.
Če želimo dobro obvladati stres, moramo ugotoviti vzročno povezavo med stresorjem in stresom, saj šele razumevanje vzroka in posledice omogoči boj proti posledicam.
HUMOR IN ”RAVNOTEŽJE”
Da bi postali pravi mojstri življenja in se osvobodili stresa ali ga vsaj zmanjšali na najmanjšo mogočo mero, bi bilo optimalno upoštevati še dve zelo pomembni dejstvi, ki pa sta bolj ali manj tuji slovenski naravi: govorimo o humorju in pa o uskladitvi delovanja obeh delov naše osebnosti. Prva je racionalna, analitična, logična in sintetična plat, ki jo nadzira leva možganska hemisfera in ki jo podpira in spodbuja šolski in vsak drug sistem in je zato morda včasih že kar hipertrofirana ter pogosto kar preveč cenjena. Druga pa je mehkejša, čustvena, ustvarjalna in intuitivna plat naše osebnosti, ki jo nadzira desna hemisfera možganov in ki naše racionalne sposobnosti individualno obarva. Pogosto je prav uravnoteženje obeh najtežje doseči. Privoščimo si torej tudi čas in prostor za manj “pametne”, pa bolj prijetne in užitkov polne dejavnosti.
Članek pripravila: doc. dr. Onja Tekavčič – Grad, klin. psih. spec.
