Spomin kratko malo mora biti porozen. Le kako naj bi človek pomnil vse podrobnosti, ki se jih je v letih nabralo za nepregledne knjižne police in za debele bukve, na drobno popisane in poslikane s podobami, številkami, kraji, dogodki, srečanji.
Spomin. Enostavna beseda, bogata dvozložnica. V sebi namreč skriva pretanjene zaklade, ki bogatijo in barvajo človekovo življenje z najrazličnejšimi odtenki, najbolj neizrekljive skrivnosti in intimnosti, preplet dogajanj, ki počasi sestavljajo našo življenjsko pripoved in izpoved. Spomin je življenje in tudi življenje je spomin. Neponovljiv, edinstven, butičen. Vedno drugačen.
