V nasprotju s kravjim mlekom, kateremu proizvajalci dodajajo vitamine, vsebuje materino mleko le 10% vitamina D, ki ga otrok dnevno potrebuje za normalno rast, ostalega proizvede telo samo s pomočjo sončne svetlobe.
Glede na to, da temnejša koža absorbira manj svetlobe kot svetla, je ta proces otežen. Zelo temna koža naj bi namreč bila ekvivalentna faktorju 30, ki ga vsebujejo zaščitne kreme proti soncu. Tako se pri temnopoltem prebivalstvu zmanjša sposobnost tvorbe vitamina D za 95%.
Študija, opisana v avgustovski številki Journal of Pediatrics opisuje 30 primerov rahitisa med temnopoltimi dojenčki, ki so jih matere dojile več kot leto dni.
Raziskovalci predlagajo, da otroci s pomanjkanjem vitamina D dobivajo vitaminske dodatke že od drugega meseca starosti naprej, odsvetujejo pa jemanje takšnih preparatov doječim materam, saj se s tem nivo vitamina D pri njihovih otrocih ne poveča.
Ko se začne otrok hraniti s kravjim mlekom, se dodajanje vitamina D prekine, razen pri otrocih, ki so nanj alergični ali premalo izpostavljeni sončni svetlobi. V teh primerih je jemanje vitamina D potrebno celo življenje.
