Zdravniki in zdravstveni delavci pogosto zanemarjajo pomen komunikacije, kažejo študije in praksa Skoraj nična odzivnost? Načinov, kako bolniku prenesti slabo novico, je veliko, idealen scenarij ne obstaja.
Medicinsko znanje, izbira primernega zdravljenja in zdravil so temelj, ki bolniku zagotavlja celovito zdravstveno oskrbo. Kljub temu pa zdravstveni delavci in predvsem zdravniki v odnosu z bolnikom ne smejo podcenjevati ali zanemariti moči komunikacije. A to se dogaja vse prepogosto, kajti različne študije (poleg izkušenj v praksi) potrjujejo, da so nezadostna ali neosebna komunikacija ter njeno pomanjkanje najpogosteje vsebovane v kritikah, ki jih bolniki izrekajo na račun zdravnikov oziroma zdravstvenega osebja.
Bolniki si, poleg usposobljenosti in strokovne kompetentnosti zdravnika, želijo predvsem iskrenega in človeškega odnosa. To še toliko bolj velja za najbolj občutljive trenutke, ko zdravnik bolniku sporoči neprijetno novico o njegovem zdravstvenem stanju in prognozi bolezni. Načinov, kako bolniku prenesti slabo novico, je veliko, idealen scenarij pa ne obstaja, pravi dr. Robert Buckman, onkolog v kanadski bolnišnici Princess Margaret Hospital, ki na medicinski fakulteti v Torontu predava o komunikaciji med zdravnikom in bolnikom. Kot pojasnjuje dr. Buckman, gre pri empatiji za (zdravnikovo) sposobnost vživljanja v drugega človeka (bolnika), nikakor pa ne za poistovetenje z bolnikovim čustvenim stanjem.
Virtualni prostor za oddajo mnenj o zdravstvu v Sloveniji je forum Zdravstvo pri nas? >>
