Ljubljana – »Vsa naša prizadevanja in cilji so še zmeraj usmerjeni v februar,« je zagotovila Erna Kos Grabner, glavna medicinska sestra na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, ki vodi skupino, pristojno za uresničevanje dolgoletnega projekta: ureditev mestne negovalne bolnišnice. Zanj, je dodala, imajo podporo tako pri sedanjem ministru za zdravje kot pri vodstvu UKC.
Erna Kos Grabner je že pred časom povedala, da v ljubljanskem kliničnem centru vsak dan zdravijo približno 120 bolnikov (v UKC je skupaj blizu 2200 postelj), ki bi sodili v negovalno bolnišnico; po pravilniku o odpustih iz bolnišnice namreč ne smejo odpustiti nikogar, ki nima zagotovljene pobolnišnične oskrbe. »Bolniki so po končanem akutnem zdravljenju razpršeni po vseh oddelkih, skupaj s pacienti, ki čakajo na diagnoze, operacije … Človeško je in tudi naša strokovna prednostna naloga je reševanje življenj, najprej pomoč akutno bolnim. Za bolnike, ki so končali akutno zdravljenje, seveda skrbimo, a zanje nimamo organiziranega in celovitega pristopa, zdaj so v drugi vrsti, mi pa si želimo, da bi bili v prvi!« je pojasnila. »Na negovalnem oddelku, za katerega upam, da ga bomo v naslednjih nekaj letih v resnici povečali v bolnišnico z okoli 150 posteljami, kakor smo si zadali na UKC in kar podpira tudi sedanji minister za zdravje, bomo za te bolnike pripravili načrt za poznejše okrevanje na domu; bodisi za samooskrbo ali za oskrbo, ki jo bodo prevzeli njihovi svojci oziroma bližnji. Ti pa potrebujejo za to znanje, zato razmišljamo tudi o delavnicah, na katerih bi jih učili oskrbe. Zgodilo se je že namreč, da so bolnika odpustili domov, kjer pa zanj ni bilo ustrezno poskrbljeno, in je prišlo do zapletov, ki jih je bilo treba nemudoma reševati. Pričakovanja svojcev oziroma bližnjih so pogosto tudi zelo visoka, včasih pričakujejo nemogoče: da bo vsakdo, ko pride iz bolnišnice, v redu, da bo lahko hodil, skrbel zase, kar pa ni vedno mogoče!«
