Slavisti-kako se sklanja Luka?
Res je, kot pravi m*, dodala bi le še to, da je po 1. m. tako, kot sklanjamo, recimo, Rok, po 2. m. pa tako, kot bi sklanjali po 1. ženski (npr. mama).
Tako torej lahko npr. na rojstnodnevno torto napišete Luku za … rojstni dan ali Luki za …
Mimogrede, moj tast je ob podobnem vprašanju neke znanke komentiral, da naj napišejo kar “Luketu” (češ, kaj bi komplicirali, če ne znajo pravilno sklanjati), pa sem dodala, da potem pa ne veš, ali je “Luketu” ali “Lukatu” – še pogovorno imajo torej nekateri težave 🙂 Hja, pri nas je bil prav zato eden od pogojev pri izbiri imena za fantka, da se ne konča na samoglasnik. Pozdrave, M.
Kdo ali kaj: Tilen (Rok) – (Luka) – (Marija)
Koga ali česa: Tilna (Roka) – (Luke) – (Marije)
Komu ali čemu: Tilnu (Roku) – (Luki) – (Mariji)
Koga ali kaj: Tilna (Roka) – (Luka) – (Marije)
Pri kom ali pri čem: pri Tilnu (pri Roku) – (pri Luki) – (pri Mariji)
S kom ali s čim: s Tilnom (z Rokom) – (z Lukom) – (z Marijo)
Kolikor se spomnim se vsa moška imena “ženskega spola”, sklanjajo enako kot ženska imena.
Nataša
Zapomni si stavek
Ta SuHi ŠKaFeC PuŠČa
Pred vsemi soglasniki v njem (velike črke) se uporablja s, pred besedami, ki se začnejo na katerokoli drugo črko, pa pade z. Pa ne prosim “ljubljansko” IZ, ampak samo goli z.
Torej: s torto, s streho, s hišo, s šolo, s kosilom, s fižolom, s ceno, s piškoti, s čevlji
Dovolj “kmečko”?
LPM