poklici
Mene pa zanima, zakaj tako vprašanje. Moram povedati, da sem zelo alergična na vprašanja, kaj študiraš, kaj delaš ipd. Seveda imam vzrok za to:s fantom sva šla narazen, ker naj bi bila premalo ambiciozna in si je našel torej ambiciozno punco, ki opravlja magisterij. Seveda ravno primerna zanj. Pa čeprav končujem faks in nameravam vpisati magisterij naslednje leto, mi je tako spodkopal še toliko malo samozavesti, ki sem jo premogla. Zakaj ljudje dajejo tako veliko, kaj je človek dosegel, kakšne materialne dobrine premore in podobno sranje? Ali mislite, da je takšna sreča dolgotrajna, ko najde človeka kakršnega si je želel, ali je mogoče, da začne človeka tudi pri tako “idealnem” partnerju s časoma tudi kaj motiti? Res živimo v groznem svetu, gre za eno samo dokazovanje.bljak
nuša
Po ‘poklicu’ sem gimnazijka
Se pa strinjam z Nušo, predvsem zato, ker sem pred kratkim doživela nekaj podobnega. Dialog med mano in mojo prijateljico je potekal nekako tako: “Ali tvoj fant študira?” me je vprašala. “Ja,” sem odgovorila. “Kaj pa?” “Gozdarstvo.” “Eh, daj, pa sem mislila, da če že študira, gotovo kaj bolj pametnega.” je rekla prijateljica. Hej, zakaj pa bi morali vsi študirati pravo ali medicino??? Mar zato, ker se bolje sliši??
Jaz sem si zgradil hiso(450m2), kupil kar dober avto , spravil nekaj miljončkov na vezane vloge, le z osnovno šolo.
Res sem ob delu, ki sem ga opravljal napravil še tehnično šolo, a to le zaradi potrebe po tistem papirju.
Človek se mora v življenju znajti. Šola je pa v redu, če imaš veze, da z njo prideš na dober položaj. Jaz jih na žalost nisem imel.
LP
Kup strokovnjakov, se ne more primerjati z “zdravo kmečko logiko”. Zanimivo, da certifikat naredi ljudi bolj “žareče” za večino ljudi, kot pa dejansko stanje. Sicer so mi pa bolj všeč ljudje, ki najdejo poklic, v katerem uživajo. zaradi mene četudi je to prodajanje časopisov, ki ima nekako “nižjo vrednost” v splošni mentaliteti. če ga zna opravljati dobro in z srcem… tak človek je deloma verjetno srečen in ne stremimo zares vsi k temu? Žal se mi je do sedaj velikokrat pokazalo, da so ljudje z diplomo naredili hude kikse, na katere so jih poprej opozarjali ljudje, brez kakršnekoli diplome…. faks ne da garanta… Kot sem že rekla, bolj so mi všeč ljudje, ki iščejo lastna zadovoljstva in izpopolnitev.
“vprašaj”… glede na način, kako je zastavljeno tvoje vprašanje smatram, da imaš verjetno nižjo izobrazbo in te to žre, ko bereš nekatere poste, v katerih se drugi hvalijo….
Vedi, da lahko vsak z nižjo izobrazbo doseže ali celo preseže uspeh višje izobraženih, če se le loti dela zagnano in resno. Delo in samo delo te bo popeljalo više, ne pa fovšija :)))))
Veš, delanje kariere je podobno vzponu na Triglav. Če nimaš izobrazbe, moraš zgodaj zjutraj vstati, oprtati težak nahrbtnik in se iz Vrat podati na pot. Tistega z visoko izobrazbo pa s helikopterjem dvignejo do Kredarice… Ampak če si dovolj vztrajen in močan, tudi ti prideš na vrh. Sicer boš rabil več časa in truda,prišel pa boš……..
Seveda pa lahko cele dneve posedaš v Vratih, gledaš helikopterje in bentiš, kako je enim lepo, ko tako enostavno pridejo na Triglav. Izbira je tvoja…………..
Imam visoko izobrazbo, temu primerno plačo, opravljam pa delo, ki bi ga tudi kot gimnazijka opravljala brez težav…
Ljudi ne ločujem na izobražene, manj in neizobražene. Vsak ima pač svoj intelektualni domet, ki pogosto ni v skladu z izobrazbo.
Na živce pa mi gredo ljudje, ki ocenjujejo druge izključno na podlagi “papirja”. Ravno tako me je motilo, ko je moj bivši partner zaradi nižje izobrazbe imel komplekse in jih poskušal sproščati na meni.
Izobrazba se kaže na veliko načinov.
Lepo bi bilo, če bi človek poslušal sebe in si res našel POKLIC. Nekaj, za kar je bil človek POKLICAN. Za tisto ima prirojene talente, pri takem poklicu je najbolj uspešen in zadovoljen. Šola bi morala biti samo podpora in dodana vrednost k že prirojenim sposobnostim.
Naša zahodna civilizacija ceni ljudi predvsem po tem, kaj so in koliko imajo. Vendar mislim, da je v življenju uspel tisti, ki je srečen. In se spet zapletemo. Mi mislimo, da je srečen tisti, ki ima in je. Pa vendar vemo, da je sreča vse kaj drugega.