Ali se lahko jedo zeleni paradižniki? Ne tisti sorte Green Zebra ali vrste, zelenkaste barve, ampak tisti očitno zelo nezreli paradižniki. Surovi? Kuhani? Vloženi?
“Nareži jih v omako.” “Opeči jih!”
“Morda bi bilo bolje počakati, da dozorijo, saj lahko res nezreli paradižniki vsebujejo veliko toksinov.”
“Ocvrti zeleni paradižniki so priljubljeni kot kulinarična specialiteta, zakaj bi jih pripravljali, če bi bili strupeni?” “Zelene paradižnike jem že vse življenje in sem še vedno živ!”
Vprašanje, ali uživati zelene paradižnike ali ne, razdeli tudi vrtičkarje na forumih in v skupinah na družbenih omrežjih.
Odgovor, kaj torej lahko naredite z zelenimi paradižniki, in ali so varni za uživanje, smo poiskali pri dr. Rajku Vidrihu z Oddelka za živilstvo Biotehnične fakultete.
Problematična glikoalkaloida solanin in tomatin
Zeleni paradižniki so res manj sladki in nekoliko trši od rdečih, a stopnja zrelosti ni pomembna le za okus, temveč tudi za sestavo živila. Med zorenjem se v njih spreminja tudi vsebnost nekaterih naravno prisotnih spojin, med katerimi so tudi glikoalkaloidi.
V paradižniku se nahajata glikoalkoloida solanin in tomatin, ki povzročata prebavne težave, pravi naš sogovornik. “V zelenem paradižniku je vsebnost solanina in tomatina do 500 mg/kg, v zrelem paradižniku pa manj kot 5 mg/kg,” je konkreten dr. Rajko Vidrih z Biotehnične fakultete.
Ali kuhanje zelenega paradižnika odstrani škodljive snovi?
Pri pripravi ozimnice se pogosto zanašamo na toplotno obdelavo. Kuhanje in pasterizacija sta pomembna postopka za zmanjševanje mikrobioloških tveganj, vendar to še ne pomeni, da odstranita tudi vsa ostala tveganja.
Dr. Vidrih opozarja, da je solanin zelo toplotno stabilen in se razgrajuje šele pri temperaturah nad približno 200 stopinj Celzija. Prav tako običajna pasterizacija pri temperaturah od 80 do 95 stopinj Celzija ne zagotavlja razgradnje tomatina.
Poznana je domača izdelava ajvarja iz zelenega paradižnika, kjer se obe spojini ne razgradita pri toplotni obdelavi, dodaja Vidrih.
Na problematičnost solanina opozarjajo tudi na nacionalnem portalu o hrani in prehrani Prehrana.si: “Korenine in listi paradižnika niso užitni, saj vsebujejo nevrotoksin solanin. Enako velja tudi za zelene paradižnike, ki postanejo užitni šele z dozorevanjem, saj se takrat omenjen toksin začne razgrajati.”
Zdravju prijaznejša alternativa: Zorenje zelenega paradižnika
Če so vam na vrtu ostali še nezreli paradižniki, zato raje uporabite trike za domače zorenje. Dr. Vidrih priporoča, da zelene paradižnike pomešate s sadjem, ki proizvaja etilen, med njimi so denimo jabolka, banane in hruške, in jih pustite na sobni temperaturi.
Etilen, ki ga izloča sadje, kot so jabolka, banane in hruške, bo pospešil zorenje paradižnika,
pojasnjuje dr. Rajko Vidrih z Oddelka za živilstvo Biotehnične fakultete
Sicer pa so, kot spomnijo na nacionalnem portalu o hrani in prehrani Prehrana.si, paradižniki, namenjeni prodaji, v večini pobrani še preden popolnoma dozorijo. Tekom skladiščenja paradižniki še dozorevajo, vendar le pri temperaturi, ki ne pade pod 13 °C, sicer se proces zorenja ustavi, dodajajo.
Zorjeni paradižniki se običajno ohranijo dlje, vendar imajo manj izrazit okus in nekoliko mokasto ter škrobnato teksturo v primerjavi s paradižniki, ki dozorijo na rastlini.
Prehrana.si
Paradižnike je najbolje hraniti in uživati pri sobni temperaturi, še svetujejo na Prehrana.si. Paradižnik, shranjen v hladilniku, namreč izgubi na kakovosti, dodajajo, kar se tiče okusa, je pa še vedno užiten.
Problematična glikoalkaloida: Znaki zastrupitve
Čeprav so zastrupitve s solaninom danes redke, se še vedno pojavljajo, opozarjajo avtorji članka, objavljenega v Reviji za eksperimentalne in temeljne medicinske znanosti.
Zastrupitev prizadene predvsem prebavila in živčni sistem. Simptomi se običajno pojavijo v dveh do 24 urah, pri zaužitju zelo velikih količin solanina pa že v 30 minutah. Med najpogostejšimi so slabost, bruhanje, driska, trebušni krči, glavobol, omotica in motnje srčnega ritma. V hujših primerih lahko nastopijo tudi halucinacije, izguba zavesti in ohromelost.
Tomatin je prisoten predvsem v nezrelih paradižnikih ter listih in steblih paradižnikove rastline, pojasnjuje mag. Herman Teo z Oddelka za oceno tveganj in komunikacijo Nacionalnega centra za prehrambno znanost Singapurske agencije za hrano. Zaužitje večjih količin tomatina lahko povzroči slabost, trebušne krče in drisko. Težave so običajno blage in izzvenijo v nekaj urah ali dneh, v hujših primerih pa lahko nastopijo resni zapleti. Če se pojavijo izrazito bruhanje, hude bolečine v trebuhu ali druge resne težave, je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč, še pravi mag. Teo.
Viri:
- Herman Teo. Are Tomatoes Truly Trouble? Dostopno prek: https://www.sfa.gov.sg/food-safety-tips/food-risk-concerns/risk-at-a-glance/tomatoes. Zadnji dostop: Oktober 2026.
- Karaca M, Erbaş O. Solanine Poisoning: Effects, Risks, and Management Strategies. JEB Med Sci 2024;5(2):189-193. Dostopno prek: https://jebms.org/full-text/177 Zadnji dostop: Oktober 2026.
- Prehrana.si. Paradižnik. Dostopno prek: https://www.prehrana.si/clanek/637-paradiznik Zadnji dostop: Oktober 2026.
