Vsak dan na svetu zavržemo ogromne količine hrane – toliko, da bi z njo lahko nahranili milijone ljudi. Kljub temu skoraj petina vse hrane konča v smeteh, kar ima resne posledice za okolje, podnebje in družbo. Prav na to opozarja mednarodni dan brez odpadkov (Zero Waste Day), ki ga obeležujemo 30. marca in letos v ospredje postavlja prav hrano.
Ali ste vedeli?
- Če bi vse komunalne odpadke zložili v zabojnike, bi z njimi Zemljo obkrožili kar 25-krat.
- Brez ukrepov bo količina odpadkov do leta 2050 narasla na 3,8 milijarde ton letno.
- Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih (60 %), sledijo gostinstvo (28 %) in trgovina (12 %).
- Izgube hrane povzročajo skoraj petkrat več emisij kot letalski promet.
Vir: Združeni narodi, https://www.un.org/en/observances/zero-waste-day
Globalni dan, ki spodbuja spremembe
Mednarodni dan brez odpadkov je leta 2022 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, njegovo izvajanje pa usklajujeta UNEP in UN-Habitat. Namen dneva je spodbuditi države, podjetja in posameznike k zmanjševanju odpadkov ter prehodu v bolj trajnostne, krožne načine življenja.
Prvič smo ga obeležili leta 2023, s poudarkom na preprečevanju nastajanja odpadkov in zmanjševanju onesnaževanja. Leta 2024 je bil v ospredju razvoj učinkovitega ravnanja z odpadki ter trajnostnih sistemov proizvodnje in potrošnje. Preteklo leto 2025 pa je bilo posvečeno tekstilu in modi.
Pobuda je v kratkem času prerasla v globalno gibanje – lani je potekalo več kot 250 dogodkov po svetu, ki so dosegli več kot 8 milijonov ljudi.
2026: Hrana kot ključni izziv
Letošnja tema opozarja na enega največjih, a pogosto spregledanih problemov – odpadno hrano.
- Vsako leto zavržemo približno 1 milijardo ton hrane.
- To predstavlja skoraj 19 % vse hrane, ki je na voljo potrošnikom.
- Kar 60 % odpadne hrane nastane v gospodinjstvih.
Hrana tako ne postane le odpadek, temveč tudi izguba vseh virov, ki so bili potrebni za njeno pridelavo – vode, energije, zemlje in dela. Hkrati pa odpadna hrana povzroča kar 8 do 10 % vseh globalnih emisij toplogrednih plinov.
Nič odpadkov se začne na krožniku
Reševanje tega problema ni mogoče brez sodelovanja vseh. Združeni narodi spodbujajo:
- Vlade lahko sprejemajo politike za zmanjševanje odpadne hrane in spodbujajo krožne sisteme.
- Podjetja lahko izboljšajo učinkovitost dobavnih verig in zmanjšajo izgube.
- Posamezniki pa lahko največ naredimo prav doma – z načrtovanjem obrokov, premišljenimi nakupi in pravilnim shranjevanjem hrane.
Majhne spremembe v vsakdanjih navadah lahko pomenijo veliko razliko.
Kakšno je stanje v Sloveniji?
Tudi Slovenija ni izjema:
- Letno nastane več kot 8 milijonov ton odpadkov.
- Povprečno ustvarimo 495 kg komunalnih odpadkov na prebivalca.
- Stopnja recikliranja dosega 59 %, kar nas uvršča v evropski vrh.
Pri hrani pa so številke še posebej zgovorne:
- Letno zavržemo 168.318 ton hrane (79 kg na prebivalca).
- V gospodinjstvih nastane kar 44 % vse odpadne hrane.
- Posameznik doma zavrže približno 35 kg hrane letno, od tega bi bila tretjina še užitna.
- Čeprav velik del odpadne hrane predelamo (npr. v bioplinarnah in kompostarnah), ostaja ključno vprašanje – kako preprečiti, da do odpadkov sploh pride.
Vir: Statistični urad RS, https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13871
Skupna odgovornost
Mednarodni dan brez odpadkov nas opominja, da prihodnost brez odpadkov ni oddaljena ideja, temveč nujna smer razvoja.
Hrana ni samoumevna – je vir, ki ga moramo spoštovati. Zato se sprememba začne pri vsakem izmed nas: na krožniku, v kuhinji in pri vsakodnevnih odločitvah.
