V novi raziskavi so ugotovili, da so se po samo štirih dneh izpostavljenosti pari elektronskih cigaret v pljučih laboratorijskih miši nakopičile strupene kovine, med njimi svinec, nikelj in kositer. Kovine se niso porazdelile enakomerno, temveč so se kopičile predvsem na posameznih območjih pljuč, poroča Study Finds.
Raziskovalci so z napredno slikovno metodo podrobneje prikazali, kje v pljučnem tkivu se odlagajo kovine iz pare elektronskih cigaret. Študija, objavljena v znanstveni reviji Analytical and Bioanalytical Chemistry, opozarja na možna zdravstvena tveganja uporabe elektronskih cigaret. Vendar temelji na poskusih z mišmi, zato ugotovitev ni mogoče neposredno prenesti na ljudi.
Uporaba elektronskih cigaret se je v zadnjih letih, zlasti med mladimi, močno razširila. Pogosto jih predstavljajo kot manj škodljivo alternativo običajnim cigaretam, vendar nove ugotovitve opozarjajo, da lahko njihova uporaba prinaša tudi tveganja, povezana s kovinami v napravi in tekočini.
Od kod prihajajo strupene kovine v paro elektronskih cigaret?
Kot kaže, lahko kovine v tekočino in paro prehajajo iz različnih delov elektronske cigarete. Med možnimi viri so grelne spirale, spajkani spoji in drugi notranji sestavni deli naprave. Nekatere kovine pa lahko izvirajo tudi iz sestavin same tekočine – raziskovalci so v testirani tekočini zaznali cink, aluminij, baker, nikelj, arzen, kositer, krom, živo srebro in svinec.
Posebno zanimivo odkritje je prinesla analiza pare. V njej so zaznali tudi kovinske zvrsti, povezane z organskimi molekulami. Med zaznanimi elementi so bili aluminij, nikelj, baker, arzen, brom, kositer in živo srebro. Raziskovalci opozarjajo, da bi lahko bile nekatere od teh oblik kovin za organizem posebej problematične (saj naj bi se lažje absorbirale v tkiva in v njih kopičile), vendar njihove natančne kemijske sestave in posledičnega vpliva na organizem v raziskavi niso mogli določiti.
Kako so potekali poskusi na miših?
Raziskovalna skupina je v poskus vključila 32 mladih laboratorijskih miši (uporabili so sev, ki ga pogosto uporabljajo v raziskavah bolezni dihal, saj se njegov odziv na cigaretni dim v nekaterih značilnostih primerja z odzivom človeških pljuč). Razdelili so jih v štiri skupine po osem živali. Tri skupine so bile izpostavljene različnim količinam pare elektronskih cigaret, četrta pa je služila kot kontrolna skupina in je dihala običajen zrak.
Miši so bile (odvisno od skupine) izpostavljene osmim, 16 ali 32 vdihom pare v posameznem obdobju. Vsaka skupina je bila izpostavljena dvakrat po 30 minut na dan, štiri dni zapored.
Raziskovalci so uporabili elektronsko cigareto za ponovno polnjenje z nikotinsko tekočino z okusom tobaka in grelnim elementom iz niklja in kroma. Pred poskusom so analizirali tako tekočino kot nastalo paro, da bi ugotovili, katere kovine vsebujeta.
Kje v pljučih so se nakopičile kovine?
Po štirih dneh izpostavljenosti so raziskovalci s posebno lasersko slikovno metodo pregledali pljučno tkivo miši. Tako so lahko določili, na katerih mestih so se posamezne kovine nakopičile.
Ugotovili so, da porazdelitev kovin ni bila enakomerna:
- Svinec, nikelj in kositer so se pogosteje kopičili v zgornjem delu pljuč in ob njihovi zunanji ovojnici.
- Cink je bil pogostejši v spodnjih predelih pljuč.
Takšna neenakomerna porazdelitev pomeni, da so lahko nekateri predeli pljuč izpostavljeni večjim količinam kovin kot drugi. Raziskovalci menijo, da bi to lahko pomagalo pojasniti nekatere lokalizirane poškodbe pljuč, povezane z uporabo elektronskih cigaret (čeprav tega s poskusom niso neposredno dokazali).
Meritve so pokazale tudi izrazite razlike v ravneh kovin med izpostavljenimi in kontrolnimi živalmi. Pri miših, ki so prejemale po 32 vdihov pare, so bile najvišje koncentracije svinca v pljučnem tkivu več kot 25-krat višje kot pri miših, ki so dihale običajen zrak. Koncentracije bakra so bile približno trikrat višje.
Tudi koncentracije kositra so bile na posameznih mestih pljuč pri najbolj izpostavljenih miših več kot 15-krat višje kot pri kontrolnih. Ker se je kositer kopičil predvsem na omejenem območju, pa razlika v povprečni vrednosti za celotna pljuča ni bila statistično značilna.
Pri niklju so raziskovalci ugotovili statistično značilno povečanje. Povprečna koncentracija je narasla s približno 77 nanogramov na gram pljučnega tkiva pri kontrolnih miših na 368 nanogramov na gram pri miših, ki so prejemale po osem vdihov pare. To je skoraj petkrat več.
Zanimivo je, da večje število vdihov ni vedno pomenilo tudi sorazmerno večjega kopičenja kovin v pljučih. Raziskovalci menijo, da bi bilo to lahko povezano z delovanjem telesnih mehanizmov za odstranjevanje delcev ali s spremembami v načinu njihovega odlaganja v pljučih.
Nepričakovano: koncentracije železa so se zmanjšale
Medtem ko so se koncentracije nekaterih drugih kovin povečale, se je količina železa v pljučih izpostavljenih miši izrazito zmanjšala. Pri kontrolnih živalih je povprečna koncentracija znašala približno 4.180 nanogramov na gram pljučnega tkiva, pri miših, izpostavljenih osmim vdihom pare v obdobju, pa le še 667 nanogramov na gram. To pomeni približno 84-odstotno zmanjšanje.
Ugotovitev je zanimiva tudi zato, ker raziskave kažejo, da se ob tradicionalnem kajenju običajno poveča količina železa v pljučih. Železo je pomembno za normalno delovanje celic, imunski sistem in številne druge procese v organizmu; njegovo neravnovesje je povezano z nekaterimi kroničnimi boleznimi dihal.
Tudi v tekočinah zaznali visoke koncentracije nekaterih kovin
Raziskovalci so vsebnost kovin v testirani e-tekočini primerjali z varnostnimi merili za farmacevtske izdelke, namenjene vdihavanju, saj za elektronske cigarete ni primerljivih posebnih mejnih vrednosti (in so tako uporabili najbližje obstoječe standarde). Rezultati pa so bili zaskrbljujoči.
Arzen je presegel mejno vrednost za 480-krat, nikelj za 250-krat, živo srebro za 180-krat, krom za 60-krat in svinec za 17-krat. Tudi baker in kositer sta presegla ustrezne primerjalne vrednosti. Le antimon je ostal znotraj sprejemljivega območja.
Pomembno pa je poudariti, da gre za primerjavo koncentracij kovin v tekočini s farmacevtskimi standardi. Ti podatki ne povedo neposredno, koliko posamezne kovine uporabnik dejansko vdihne med uporabo elektronske cigarete.
Raziskovalci ob tem opozarjajo na pomanjkanje posebnih varnostnih standardov, ki bi določali dovoljene koncentracije kovin v e-tekočinah in pari elektronskih cigaret. Obstoječi predpisi sicer urejajo različne vidike teh izdelkov, vendar področje kovinskih nečistoč še vedno predstavlja pomemben izziv za zagotavljanje njihove varnosti.
Kakšne so lahko posledice za zdravje?
Nekatere kovine, ki so jih zaznali v tekočini in pari, so znane po svojih škodljivih učinkih na zdravje. Nikelj lahko poškoduje celice dihalnih poti, poslabša obnovo tkiva in sproži spremembe, ki povečujejo tveganje za nastanek brazgotin ter kroničnih pljučnih bolezni.
Svinec je strupena kovina, ki lahko prek pljuč preide v krvni obtok in se nato porazdeli po telesu – prispeval naj bi lahko k visokemu krvnemu tlaku, poškodbam žil in kognitivnim težavam.
Prevelike količine bakra lahko povzročijo oksidativni stres in poškodbe celic. Nekatere oblike arzena in kositra pa so povezane s poškodbami živčevja in genetskega materiala
Kljub temu raziskava na miših ni ugotavljala, ali so se te kovine iz pljuč prenesle v kri ali druge organe. Prav tako ni spremljala razvoja kroničnih bolezni. To so vprašanja, na katera bodo morale odgovoriti nadaljnje raziskave.
Raziskovalci opozarjajo, da bi lahko v raziskavi uporabljena naprava dejansko podcenjevala izpostavljenost kovinam pri vsakdanji uporabi elektronskih cigaret. V poskusu so namreč uporabili napravo za ponovno polnjenje, kar je omogočalo natančen nadzor nad količino vdihane pare in ponovljivost poskusa. Pri nekaterih elektronskih cigaretah za enkratno uporabo so bile v drugih raziskavah zaznane še višje koncentracije niklja, bakra in svinca.
Pregled raziskav, ki ga navajajo avtorji študije, je pokazal tudi, da so bile koncentracije kovin v bioloških vzorcih uporabnikov elektronskih cigaret pogosto primerljive s koncentracijami pri kadilcih običajnih cigaret ali celo višje. V nekaterih primerih so bile višje tudi od vrednosti pri kadilcih cigar. To dodatno poudarja pomen nadzora nad kakovostjo in sestavo elektronskih cigaret, zlasti izdelkov, ki so priljubljeni med mladostniki.
Kaj raziskava pomeni za uporabnike elektronskih cigaret?
Raziskava kaže, da se lahko po kratkotrajni izpostavljenosti pari elektronskih cigaret v pljučnem tkivu nakopičijo različne kovine. Poleg povečanja koncentracij svinca, niklja in drugih kovin so raziskovalci ugotovili tudi izrazito zmanjšanje količine železa.
Rezultati opozarjajo, da varnosti elektronskih cigaret ne smemo presojati zgolj na podlagi vsebnosti nikotina ali drugih sestavin tekočine. Pomembni so tudi materiali, iz katerih so izdelane naprave, saj lahko kovine iz njihovih sestavnih delov prehajajo v tekočino in paro.
Kljub zanimivim ugotovitvam pa je potrebna previdnost pri njihovem razlaganju. Poskus je trajal le štiri dni in je bil izveden na miših. Ne dokazuje, da se bodo enake spremembe pojavile pri ljudeh, niti ne pojasnjuje dolgoročnih posledic uporabe elektronskih cigaret.
Raziskava predvsem opozarja na potrebo po nadaljnjih raziskavah in strožjem preverjanju sestave elektronskih cigaret, da bi bolje razumeli, katere snovi uporabniki dejansko vdihujejo in kakšna tveganja lahko predstavljajo za njihovo zdravje.
| Omejitev raziskave: Ta članek opisuje predklinično študijo, izvedeno na miših v kratkem, štiridnevnem obdobju izpostavljenosti. Rezultatov raziskav na živalih ni vedno mogoče neposredno prenesti na ljudi, kratek čas izpostavljenosti pa ne more pojasniti dolgoročnih učinkov vejpanja. Študija je merila, kje so se kovine nakopičile v pljučnem tkivu, ter primerjala koncentracije kovin v e-tekočini s farmacevtskimi merili; ni pa ugotavljala dejanskih bolezenskih izidov pri ljudeh. Ti rezultati opozarjajo na področja, ki zahtevajo nadaljnje raziskave, in ne predstavljajo potrjenih zdravstvenih učinkov pri ljudeh. |
Vir: Study Finds; Vaping May Hit the Lungs in a Way Cigarettes Never Did, Study Finds. Dostopno na: https://studyfinds.com/vaping-deposits-toxic-metals-deep-in-lung-tissue-after-just-four-days-mouse-study-finds/. Zadnji dostop: november 2026.
