Večina ljudi pozornost namenja temu, kaj jedo. Beremo deklaracije, primerjamo hranilne vrednosti in iščemo bolj zdrave izbire. Veliko manj pa razmišljamo o tem, v čem hrano pripravljamo, shranjujemo ali pogrevamo.
Pa bi morali!
Nekatere vsakodnevne navade lahko povzročijo, da v hrano prehajajo snovi, ki tja ne sodijo. V najnovejšem podkastu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je dr. Viviana Golja, univ. dipl. kem., pojasnila, kako lahko že z nekaj preprostimi spremembami zmanjšamo izpostavljenost neželenim snovem iz embalaže in kuhinjske posode.
1. Sendvič v aluminijasti foliji? Odvisno
Aluminijasta folija je priročna in jo uporablja skoraj vsako gospodinjstvo. Težava nastane, ko pride v stik z zelo kislimi ali slanimi živili. Paradižnik, kisle kumarice, marinirano meso, kisle omake in podobna živila lahko povzročijo, da se majhne količine aluminija začnejo sproščati v hrano.Če v folijo zavijete običajen sendvič s kruhom in sirom za malico, večjega razloga za skrb ni. Če pa vsebuje veliko kislih dodatkov, je bolje poseči po papirnati embalaži ali posodi za večkratno uporabo.
2. Bučno olje prelivate v plastenko? Pogost spodrsljaj
Marsikdo doma ponovno uporabi prazne plastenke za vodo. To se zdi praktično, vendar proizvajalci takšne embalaže običajno načrtujejo za enkratno uporabo in za točno določeno vsebino. Posebej problematično je, če vanje prelivamo olje. Maščobe lahko iz plastike izločajo določene dodatke in spojine, ki se v vodi sicer ne bi sproščale. Tako lahko vplivajo na kakovost živila in povečajo izpostavljenost snovem, ki jih v prehrani ne potrebujemo. Če želite olje hraniti varno, je najboljša izbira temna steklenica.
3. Številk na plastiki sploh ne pogledate
Ko govorimo o plastiki, pogosto vse materiale mečemo v isti koš. V resnici obstajajo velike razlike. Nekatere vrste plastike so primerne za stik z živili, druge pa ne. Najpogostejše oznake so:
| OZNAKA | KJE JO NAJDETE? | PRIMERNOST ZA ŽIVILA | ZLATO PRAVILO ZA UPORABO |
| PET (1) | Plastenke za vodo, sokove, plastična embalaža sadja. | DA | Predvsem za originalni namen; ne puščajte na vročini |
| HDPE (2) | Embalaža za mleko, tekoče jogurte, pa tudi za detergente. | DA (Visoka varnost) | Zelo stabilen material za stik z živili |
| PP (5) | Kakovostne posode za shranjevanje hrane (npr. kosila). | DA (pogosta izbira za živila) | Pogosta izbira za pogrevanje, če ima oznako za mikrovalovko. |
4. Teflonsko ponev segrevate, ko je prazna
Ponve s teflonskim premazom imajo v sodobnih kuhinjah skoraj kultni status. Omogočajo namreč pripravo hrane z minimalno količino maščobe in izjemno enostavno čiščenje. Vendar pa okoli tega materiala že leta krožijo številni pomisleki glede varnosti. Kaj je resnica? Teflon sam po sebi ni nevaren, težava pa nastane pri nepravilni uporabi. Ključna dejavnika tveganja sta previsoka temperatura in mehanske poškodbe.
Če se teflonska površina pregreje (na primer pri dolgotrajnem segrevanju prazne ponve), se lahko začnejo sproščati razgradni produkti, zato strokovnjaki priporočajo, da ponev ne pregrevamo. Dodatno tveganje predstavljajo močno opraskane in poškodovane površine, saj se obrabljeni delci lahko izločajo neposredno v hrano.
Uradna priporočila strokovnjakov za varno uporabo:
- Nadzor nad temperaturo: Prazne ponve nikoli ne segrevajte predolgo na visokem ognju.
- Pravilna izbira pribora: Kovinske kuhinjske pripomočke zamenjajte z lesenimi ali silikonskimi, ki ne poškodujejo premaza.
- Pravočasna zamenjava: Če je ponev le rahlo, površinsko obrabljena, to še ne pomeni, da jo morate takoj zavreči. Če je premaz močno poškodovan in se lušči, strokovnjaki priporočajo zamenjavo ponve.
5. Hrano v mikrovalovki pogrevate v “prvi posodi, ki je pri roki”
Niso vse posode primerne za segrevanje v mikrovalovni pečici. Če material nima ustreznega certifikata, lahko pride do povečane migracije snovi iz materiala v živilo ali celo do poškodbe aparata. Najvarnejša izbira so izključno posode z namensko oznako za mikrovalovne pečice.
Največja tveganja pri segrevanju predstavljajo:
- Plastične posode brez oznake: Embalaža za enkratno uporabo (npr. posode od sladoledov) se ob segrevanju deformira, pri čemer se v hrano pospešeno izločajo kemijski dodatki.
- Kovinski elementi: Tudi najmanjši kovinski robovi na krožnikih ali pribor povzročijo iskrenje in nevarnost požara.
- Okrašena keramika: Nekateri dekorativni premazi in svetleče poslikave na starejših ali unikatnih skodelicah lahko vsebujejo sledi težkih kovin.
- Navadno steklo: Če steklo ni odporno na toploto, lahko pod vplivom nihanja temperatur poči.
Zlato pravilo! Če na dnu posode ne najdete simbola z valovi, živilo pred segrevanjem obvezno prestavite v drugo, preverjeno posodo.
6. Za dolgoročno shranjevanje ne izberete stekla
Če iščete material, ki ima dokazano najmanjši vpliv na živila, je najboljša izbira steklo. Velja namreč za enega najbolj inertnih materialov, kar pomeni, da kemijsko ne reagira s hrano, ne vpija vonjav in vanjo ne sprošča neželenih snovi. Poleg steklenih posod sta za varno vsakodnevno pripravo in kuhanje odlična izbira tudi nerjaveče jeklo ter kakovostna polipropilenska plastika (PP). Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da je plastika primerna predvsem za krajša obdobja shranjevanja in mora obvezno nositi uradno oznako za stik s hrano.
7. Posode uporabljate drugače, kot jim je namenjeno
Če želite zmanjšati stik hrane z neželenimi snovmi, upoštevajte nekaj preprostih pravil:
- Kislih živil ne zavijajte v aluminijasto folijo.
- Olja in maščob nikoli ne prelivajte v rabljene plastenke
- Za mikrovalovno pečico uporabljajte le ustrezno označene posode.
- Ne uporabljajte močno poškodovanih teflonskih ponev.
- Pri nakupu preverite oznake za stik z živili.
- Za dolgoročno shranjevanje dajte prednost steklu.
- Posodo vedno uporabljajte za namen, za katerega je bila izdelana
Majhne odločitve, velik vpliv na zdravje
Ko govorimo o zdravi prehrani, običajno razmišljamo o vnosu sadja, zelenjave, vlaknin in kakovostnih beljakovin. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da je prav tako pomembno, kaj se s hrano dogaja po nakupu – med pripravo in shranjevanjem. Prava izbira posode ne zahteva velikih finančnih vložkov ali posebnega tehničnega znanja. Pogosto zadostuje že to, da poznamo nekaj osnovnih pravil in se zavestno odpovemo navadam, ki se na prvi pogled zdijo povsem nedolžne.
Vse te ključne vidike podrobno obravnava podkast NIJZ z naslovom “Kuhanje, pogrevanje in shranjevanje hrane, kateri materiali so primerni?”. V njem dr. Viviana Golja, ki se že celotno kariero posveča varnosti materialov v stiku z živili, odgovarja na vprašanja o pravilni uporabi alu folije, teflonskih ponev in plastične embalaže. Pogovor ponuja preproste, znanstveno podprte nasvete, kako izbrati ustrezno posodo, da bo v našo hrano prešlo čim manj nepotrebnih in škodljivih snovi.
V spodnjem posnetku si lahko ogledate celoten podkast!
