SZO je posodobila smernice o demenci - kaj je novega

Starejši par sedi na klopci pred morjem; oba sta zaščitena s klobuki in oblačili

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je posodobila smernice za demenco: spoznajte nov dejavnik tveganja, prehranska dopolnila, ki jih odsvetujejo, in simptom, ki ga ne smete spregledati.

Po vsem svetu z demenco živi več kot 57 milijonov ljudi, vsako leto jo na novo diagnosticirajo pri skoraj 10 milijonih. Čeprav zaenkrat še ni zdravila, raziskave kažejo, da bi bilo mogoče do 45 odstotkov primerov demence preprečiti ali odložiti z obravnavanjem spremenljivih dejavnikov, povezanih z zdravjem in načinom življenja.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je zdaj posodobila svoja navodila, kako to doseči. Gre za prvo večjo revizijo priporočil za preprečevanje demence in upada kognitivnih sposobnosti po letu 2019, poroča NY Post.

“Danes vemo več kot kdaj koli prej o dejavnikih, ki vplivajo na tveganje za demenco, in ta priporočila to znanje pretvarjajo v konkretne ukrepe,” je v izjavi za javnost povedal dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor SZO. “Države imajo zdaj na voljo jasna, na dokazih temelječa priporočila, ki jih lahko takoj uvedejo v prakso in tako zaščitijo kognitivno zdravje ljudi.“

Čeprav velik del poročila temelji na nasvetih, ki jih je SZO prvič izdala pred sedmimi leti, izpostavlja tudi nekaj novejših strategij, za katere svetovni zdravstveni strokovnjaki pravijo, da lahko ljudem pomagajo ohraniti kognitivno zdravje tudi v starosti. Spodaj so predstavljene tri najpomembnejše posodobitve – tudi z eno zelo razširjeno navado, o kateri SZO svetuje, da ponovno razmislite.

Omejitev izpostavljenosti onesnaženemu zraku

Ena največjih sprememb v posodobitvi smernic iz leta 2026 se nanaša na presenetljiv dejavnik, ki lahko vpliva na tveganje za demenco: na zrak, ki ga dihamo vsak dan. SZO zdaj priporoča omejevanje izpostavljenosti onesnaženemu zraku kot del širše strategije za zmanjšanje tveganja za kognitivni upad in demenco.

In to ni težava le za ljudi, ki živijo v mestih, ovitih v smog. SZO ocenjuje, da je kar 99 odstotkov svetovnega prebivalstva izpostavljenih ravnem onesnaženosti zraka, ki presegajo priporočene mejne vrednosti.

Čeprav popolna odprava onesnaženosti zraka ni realno dosegljiva, organizacija meni, da bi zmanjšanje izpostavljenosti kljub temu lahko prineslo izboljšanje. To lahko obsega preproste vsakodnevne spremebe, kot je kuhanje s čistejšimi viri energije (na primer na elektriko ali plin namesto na drva ali oglje), pa tudi širša prizadevanja, kot je podpora politikam za zmanjšanje izpustov iz avtomobilov, tovarn in drugih virov.

“Teoretično gledano: če bi onesnaženost zraka na ravni celotnega prebivalstva zmanjšali na nič, bi po ocenah lahko preprečili približno 3 % primerov demence,
” navaja poročilo.

Ta prehranska dopolnila raje preskočite — razen če jih res potrebujete

Raznolika in uravnotežena prehrana ostaja eden najbolj priporočljivih načinov za podporo zdravju možganov. Ko pa gre za prehranska dopolnila, SZO opozarja, da več ne pomeni nujno tudi bolje.

Organizacija zdaj ljudi, ki nimajo potrjenega pomanjkanja hranil, poziva, naj ne jemljejo določenih vitaminov in dopolnil v upanju, da bodo s tem preprečili upad kognitivnih sposobnosti in demenco. Na tem seznamu so vitamini B in E, omega-3 večkrat nenasičene maščobne kisline ter multivitaminske ali mineralne kombinacije – torej izdelki, ki se pogosto oglašujejo s trditvami, da podpirajo spomin, zbranost in zdravo staranje.

Vendar je SZO ugotovila, da ni dovolj znanstvenih dokazov, ki bi potrjevali, da ta dopolnila lahko dejansko preprečijo, ustavijo ali obrnejo potek demence pri ljudeh, ki jim teh snovi dejansko ne primanjkuje. V svojem poročilu je organizacija opozorila, da jemanje nepotrebnih dopolnil prinaša tveganja, ki lahko prevladajo nad morebitnimi koristmi. Mednje spadajo kopičenje nekaterih hranilnih snovi v telesu, ki lahko sčasoma postanejo škodljiva, ter morebitne negativne interakcije z zdravili.

Ne ignorirajte izgube sluha

Pomembno posodobitev so doživela tudi priporočila glede izgube sluha. Po vsem svetu se približno vsak peti človek sooča z določeno stopnjo izgube sluha, vendar številni primeri ostanejo nediagnosticirani. Posledice pa segajo veliko dlje od tega, da človek le težko sledi pogovoru. Nezdravljena izguba sluha je namreč tesno povezana s povečanim tveganjem za upad kognitivnih sposobnosti in demenco.

Medtem ko je SZO že v smernicah iz leta 2019 priporočala presejalne teste (testiranje sluha), zdaj organizacija izrecno podpira uporabo slušnih aparatov kot učinkovit način za zmanjšanje tveganja za demenco.

Izguba sluha lahko na kognitivno zdravje vpliva na več načinov. Ko morajo možgani vlagati več truda v procesiranje zvokov, jim ostane manj energije in zmogljivosti za druge miselne naloge. Poleg tega lahko slab sluh vodi v socialno izolacijo (ki je sama po sebi dejavnik tveganja za demenco) ter povzroči spremembe v sami strukturi in delovanju možganov.

Ukrepanje na tem področju pa bi lahko imelo pomemben vpliv. “Teoretično gledano: če bi izgubo sluha na ravni celotnega prebivalstva zmanjšali na nič, bi po ocenah lahko preprečili približno 7 odstotkov primerov demence,” piše v poročilu.

Poleg teh novejših priporočil posodobljene smernice SZO izpostavljajo še več drugih strategij, ki morda lahko pomagajo zaščititi kognitivne sposobnosti:

Trening možganov: Organizacija daje večji poudarek miselni vadbi in priporoča dejavnosti, ki spodbujajo možgane – tako za odrasle z normalnimi kognitivnimi sposobnostmi kot za tiste, ki se že soočajo z blago kognitivno motnjo.
Družabno življenje: Prav tako poudarja pomen ohranjanja družbenih stikov in izpostavlja dejavnosti, kot je prostovoljstvo.
Že uveljavljeni ukrepi: Poročilo ponovno potrjuje pomen že znanih ukrepov za zmanjševanje tveganja, med katerimi so redna telesna dejavnost, omejevanje alkohola, opustitev kajenja, uravnotežena prehrana ter obvladovanje kroničnih bolezni, povezanih z upadom umskih sposobnosti (kot so debelost, sladkorna bolezen in visok krvni tlak).

Viri: