Vsako leto 10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. Letošnje sporočilo poziva k spremembi: od tišine in stigme k odprtemu pogovoru, razumevanju in podpori ljudem v stiski.
Svetovni dan preprečevanja samomora sta leta 2003 vzpostavili Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), da bi okrepili ozaveščanje o možnostih preprečevanja samomora ter spodbudili posameznike, skupnosti in institucije k ukrepanju.
Geslo svetovnega dneva v obdobju 2024–2026 je “Spreminjajmo razumevanje samomora”. V ospredje daje poziv za premik od tišine, nerazumevanja in stigme k odprtosti, sočutju in podpori. Odprt pogovor je pomemben tudi za ljudi, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega. Stigma in nelagodje okolice lahko namreč še povečata občutek osamljenosti v času žalovanja.
Začnimo pogovor
Letošnji poziv Svetovne zdravstvene organizacije lahko prevedemo zelo preprosto: začnimo pogovor.
Pogovor o duševni stiski človeku ne odvzame njegove teže, lahko pa pomeni začetek poti do pomoči. Pomembno je ustvarjati okolje, v katerem človeka ni strah povedati, da mu je težko, in v katerem njegova stiska ni sprejeta z obsojanjem ali zmanjševanjem njenega pomena.
Tudi prof. dr. Vita Poštuvan, psihologinja in raziskovalka, ki se že vrsto let ukvarja s preprečevanjem samomora, je pred letošnjim svetovnim dnevom v pogovoru za Žurnal24.si opozorila, da dolgoročni podatki za Slovenijo kažejo izboljšanje, vendar samomorilnost pri nas ostaja pomemben javnozdravstveni izziv.
Obenem se je po njenih besedah v zadnjih desetletjih zgodila pomembna sprememba: o duševnem zdravju in stiskah govorimo več in jih tudi bolje prepoznavamo.
Tudi zelo huda duševna stiska ni nujno trajno stanje. Ljudje lahko ob ustrezni podpori, zdravljenju in spremembah življenjskih okoliščin težka obdobja prebrodijo. Prav zato je pomembno, da stisko prepoznamo in pomoč poiščemo čim prej.
Kako govoriti z nekom, ki je v stiski?
Pri preprečevanju samomora imajo pomembno vlogo način pogovora, zmanjševanje stigme, pravočasno prepoznavanje stiske in dostopnost strokovne pomoči. Za človeka, ki preživlja težko obdobje, je lahko pomembno že to, da ga nekdo opazi, mu prisluhne in njegove stiske ne zmanjšuje.
Ni treba, da imamo pripravljene popolne besede ali rešitve. Pomembneje je, da človeku pokažemo, da nam je mar in da mu pri iskanju ustrezne pomoči ni treba ostati sam.
Kaj lahko naredimo kot družba?
Spreminjanje razumevanja samomora ne pomeni le spodbujanja posameznikov, naj spregovorijo o svoji stiski. Pomeni tudi ustvarjanje okolja, v katerem bodo lahko pomoč dejansko dobili.
Prav o tem so danes spregovorili tudi slovenski strokovnjaki. Nacionalni inštitut za javno zdravje je ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora predstavil najnovejše podatke o umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji ter aktualne aktivnosti na področju preprečevanja samomora.
V Sloveniji se je v zadnjih dveh desetletjih število samomorov zmanjšalo, vendar je umrljivost zaradi samomora še vedno nad evropskim povprečjem.
Statistiko umrlih zaradi samomora je predstavila vodja programskega odbora za preprečevanje samomora doc. dr. Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki deluje v okviru Nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA:
»V letu 2025 je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 336 oseb, 261 moških in 75 žensk. Med vsemi smrtmi, ki smo jih v letu 2025 zabeležili v Sloveniji med prebivalci s stalnim prebivališčem v Sloveniji (N = 21.223), je delež smrti zaradi samomora znašal 1,6 odstotka. Samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) je leta 2025 znašal 15,77, kar je najmanj v preteklih desetih letih. Desetletni trend nakazuje upadanje oziroma stagnacijo samomorilnega količnika. Razmerje med spoloma v letu 2025 je bilo 3,4 in pomeni, da je zaradi samomora umrlo več kot trikrat več moških kot žensk. V primerjavi z desetletnim povprečjem znotraj posamezne starostne skupine je bil v letu 2025 samomorilni količnik nižji v vseh starostnih skupinah.«
Zdravje, preventiva, dobri odnosi in ustvarjanje pogojev za lepše življenje so področja, ki jih raziskujem in na njih aktivno delujem od leta 1999. Po osnovni izobrazbi univ. dipl. soc. del., nadaljevala z delom na področju PR in marketinga za družbeno odgovorne projekte (mag. poslovnih znanosti), danes nadaljujem študij telesno usmerjene psihoterapije.
Imate komentar na članek? Pišite nam na med@styria-media.si.
Možnost prijave tem in komentarjev je namenjena za primere hujših kršitev pogojev uporabe, sovražni govor, pozivanje k nasilju, objavljanje golote, in ne za prijavljanje komentarjev, s katerimi se ne strinjamo. Pred prijavo še enkrat dobro premislite, če je vsebina res primerna za prijavo.
