Svetovni dan preprečevanja samomora sta leta 2003 vzpostavili Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), da bi okrepili ozaveščanje o možnostih preprečevanja samomora ter spodbudili posameznike, skupnosti in institucije k ukrepanju.
Geslo svetovnega dneva v obdobju 2024–2026 je “Spreminjajmo razumevanje samomora”. V ospredje daje poziv za premik od tišine, nerazumevanja in stigme k odprtosti, sočutju in podpori. Odprt pogovor je pomemben tudi za ljudi, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega. Stigma in nelagodje okolice lahko namreč še povečata občutek osamljenosti v času žalovanja.
Začnimo pogovor
Letošnji poziv Svetovne zdravstvene organizacije lahko prevedemo zelo preprosto: začnimo pogovor.
Pogovor o duševni stiski človeku ne odvzame njegove teže, lahko pa pomeni začetek poti do pomoči. Pomembno je ustvarjati okolje, v katerem človeka ni strah povedati, da mu je težko, in v katerem njegova stiska ni sprejeta z obsojanjem ali zmanjševanjem njenega pomena.
Tudi prof. dr. Vita Poštuvan, psihologinja in raziskovalka, ki se že vrsto let ukvarja s preprečevanjem samomora, je pred letošnjim svetovnim dnevom v pogovoru za Žurnal24.si opozorila, da dolgoročni podatki za Slovenijo kažejo izboljšanje, vendar samomorilnost pri nas ostaja pomemben javnozdravstveni izziv.
Obenem se je po njenih besedah v zadnjih desetletjih zgodila pomembna sprememba: o duševnem zdravju in stiskah govorimo več in jih tudi bolje prepoznavamo.
Tudi zelo huda duševna stiska ni nujno trajno stanje. Ljudje lahko ob ustrezni podpori, zdravljenju in spremembah življenjskih okoliščin težka obdobja prebrodijo. Prav zato je pomembno, da stisko prepoznamo in pomoč poiščemo čim prej.
Kako govoriti z nekom, ki je v stiski?
Pri preprečevanju samomora imajo pomembno vlogo način pogovora, zmanjševanje stigme, pravočasno prepoznavanje stiske in dostopnost strokovne pomoči. Za človeka, ki preživlja težko obdobje, je lahko pomembno že to, da ga nekdo opazi, mu prisluhne in njegove stiske ne zmanjšuje.
Ni treba, da imamo pripravljene popolne besede ali rešitve. Pomembneje je, da človeku pokažemo, da nam je mar in da mu pri iskanju ustrezne pomoči ni treba ostati sam.
Kaj lahko naredimo kot družba?
Spreminjanje razumevanja samomora ne pomeni le spodbujanja posameznikov, naj spregovorijo o svoji stiski. Pomeni tudi ustvarjanje okolja, v katerem bodo lahko pomoč dejansko dobili.
Prav o tem bodo danes spregovorili tudi slovenski strokovnjaki. Nacionalni inštitut za javno zdravje bo ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora predstavil najnovejše podatke o umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji ter aktualne aktivnosti na področju preprečevanja samomora. Na Med.Over.Net bomo nove podatke in ključna sporočila strokovnjakov predstavili po novinarski konferenci.
Kam po pomoč?
Žalujoči po izgubi bližnjega zaradi samomora lahko pomoč poiščejo v Centrih za duševno zdravje, pri psihoterapevtih, v Slovenskem društvu Hospic, nekaterih organizacijah in v literaturi.
Ljudem, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega, je namenjena tudi knjižica ZAKAJ TAKO BOLI? Ko zaradi samomora izgubimo najbližje.
Organizacije za pomoč
Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik ali šolski/a svetovalni/na delavec/ka.
Če je stiska zelo huda oziroma je potrebna takojšnja pomoč. Obrnete se lahko na nujne številke:
- dežurni zdravnik,
- dežurna ambulanta najbližje psihiatrične bolnišnice,
- reševalna služba (112) ali
- urgentna psihiatrična ambulanta v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).
Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:
- Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
- Zaupni telefon Samarijan 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
- TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.
Drugi viri pomoči in informacij
- https://zivziv.si
- Mladinska spletna svetovalnica www.tosemjaz.net
- Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet – Tu smo zate (031/ 704-707 ali osebno na Tržaški 132 v Ljubljani vsak delovni dan med 8. in 20. uro.)
- https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/mreza-virov-pomoci/ – mreža virov pomoči na področju duševnega zdravja s kontakti
