Svetovna zdravstvena organizacija (s kratico WHO) debelost definira kot prekomerno kopičenje telesne maščobe, ki lahko škoduje zdravju, s tem da povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, nekatere vrste raka, poleg tega lahko vodi še v mnoge druge zdravstvene težave. WHO debelost običajno meri s pomočjo indeksa telesne mase (ITM), pri čemer ITM nad 25 označuje prekomerno težo, ITM nad 30 pa debelost.
Omenjena organizacija si že vrsto let prizadeva spremeniti tudi dojemanje debelosti in posledično zmanjšati z njo povezane stigme in duševne stiske. Na telesno težo namreč ne vplivajo le prehranske navade in telesna aktivnost, temveč tudi biološki, genetski, hormonski, psihološki in okoljski dejavniki, ki delujejo skozi celotno življenjsko obdobje.
»Ti mehanizmi, po principu katerih deluje telo, se skozi različna življenjska obdobja spreminjajo. Njihov vpliv pa se kaže praktično na vseh nivojih posameznikovega življenja, vključno s sposobnostjo vzdrževanja telesne teže,« pojasjuje Tina Gabrovec, dr. med., s klinike NYD, kjer v ambulanti za zdravljenje debelosti srečujejo paciente z najrazličnejšimi zgodbami.
Debelost pri otrocih
Debelost se lahko začne razvijati že v otroštvu in pogosto vztraja tudi v odraslosti, tako zaradi fizioloških kot vedenjskih dejavnikov. Gre za pomemben javnozdravstveni izziv, saj je povezana z večjim tveganjem za kronične bolezni pozneje v življenju.
Na tej stopnji imajo pomembno vlogo genetska nagnjenost, hormonsko delovanje, družinsko okolje, prehranski vzorci in dostop do zdravih življenjskih pogojev – torej dejavniki, na katere otrok pogosto nima neposrednega vpliva, a lahko zaznamujejo njegovo presnovo in regulacijo apetita.
Manj mišic pomeni počasnejši metabolizem
Skozi življenje se spreminjajo osnovni fiziološki procesi, ki uravnavajo porabo energije. Že po 30. letu se postopoma zmanjšujeta mišična masa in moč, kar vpliva na bazalni metabolizem. Kot razlaga dr. Grabrovec z NYD klinike: “Mišična masa prispeva k bazalnemu metabolizmu, zato se z zmanjševanjem mišic, ki se pogosto pojavi s staranjem ali med hujšanjem, metabolizem v mirovanju nekoliko zniža – telo v stanju počitka tako porabi manj kalorij. Čeprav mišice niso največji porabnik energije v mirovanju, njihova izguba pomembno vpliva na skupno porabo energije.”
Hkrati se lahko začne okoli notranjih organov kopičiti visceralna maščoba, kar poveča tveganje za pojav številnih bolezenskih stanj (kot so hipertenzija, dislipidemija, sladkorna bolezen tipa 2), prav tako pa vpliva na hormonsko ravnovesje in presnovo. Ta proces lahko spremeni signale lakote in sitosti ter vodi v začaran krog, pojasnjuje sogovornik: “Visceralna maščoba je hormonsko aktivno tkivo in lahko vpliva na delovanje hormonov, ki uravnavajo apetit in presnovo, kot sta leptin in grelin. Neravnovesje teh signalov je povezano z motnjami v regulaciji lakote in energijskega ravnovesja, kar lahko oteži izgubo telesne mase in spodbuja nagnjenost k ponovnemu povečanju telesne teže.”
Hormonske spremembe
Pomembno vlogo pri debelosti oziroma izgubi odvečnih kilogramov ima nadalje inzulinska občutljivost. Ko telo postane manj odzivno na inzulin, se poveča njegova koncentracija v krvi, razgradnja maščob se upočasni, energija pa se lažje shranjuje v maščobne zaloge – tudi ob zmernem energijskem vnosu.
Telesno težo sicer dodatno uravnavajo še naslednji hormoni:
- Estrogen in testosteron vplivata na razporeditev maščobe, mišično maso in presnovo. Njune spremembe lahko spodbudijo kopičenje maščobe.
- Leptin in grelin uravnavata občutek sitosti in lakote. Odpornost nanju lahko povzroči povečan apetit kljub zadostnemu energijskemu vnosu.
- Kortizol, hormon stresa, ob dolgotrajni povišanosti spodbuja kopičenje maščobe, zlasti v trebušnem predelu.
- Ščitnični hormoni vplivajo na hitrost metabolizma -njihovo zmanjšano delovanje lahko znižuje porabo energije.
Hormonske spremembe niso omejene le na srednja leta in na ženski spol, niso le tipična težava nosečnosti in (peri)menopavzalnega obdobja. Hormonska nihanja se pojavljajo skozi celotno življenje, od pubertete do staranja, tako pri ženskah kot pri moških, in lahko pomembno vplivajo na telesno težo.
Ritem življenja in okolje
Na presnovo vpliva tudi cirkadiani ritem – to je notranja biološka ura, ki uravnava apetit, prebavo in porabo energije. Motnje spanja ali stres lahko porušijo ta ritem in hormonsko ravnovesje ter povečajo tveganje za pridobivanje telesne teže.
Svetovna zdravstvena organizacija poudarja še širši družbeni kontekst in dejstvo, da tudi okolje, dostopnost hrane, socialne razmere in življenjski slog pomembno oblikujejo tveganje za razvoj debelosti. Le-ta je torej veliko več kot posledica posameznikovih osebnih odločitev. Gre za preplet osebnih in sistemskih dejavnikov, ki jih posameznik pogosto ne more povsem nadzorovati.
Več kot vprašanje volje
Telesna teža je torej rezultat kompleksne interakcije biologije, življenjskih okoliščin in okolja in ne zgolj vprašanje osebne motivacije. Razumevanje debelosti kot večfaktorskega stanja pa pomeni premik od poenostavljenih razlag k celostnemu pristopu.
Debelost se tako lahko v določenih primerih obravnava tudi s farmakološkim zdravljenjem, vendar izključno pod strogim nadzorom usposobljenih zdravnikov. Takšna odločitev temelji na jasnih medicinskih kriterijih in celostni oceni zdravstvenega stanja posameznika, predvsem kadar spremembe življenjskega sloga same ne prinesejo zadostnega učinka.
Če zdravnik presodi, da je farmakološko zdravljenje debelosti primerno ali celo potrebno, sledi širok spekter preiskav. “Začnemo s podrobno anamnezo in kliničnim pregledom, ki vključujeta podatke o zdravstveni zgodovini, spanju, stresu, prehranskih navadah in morebitnih boleznih. Izmerimo telesno sestavo, bazalni metabolizem, opravimo laboratorijske teste hormonov in po potrebi inzulina. Tako ločimo med zadrževanjem vode, izgubo mišic in dejansko maščobo,” pojasnjujejo v ambulanti za zdravljenje debelosti Klinike NYD.
Poleg tega še poudarjajo, da zdravljenje nikoli ne pomeni zgolj predpisa farmakološke terapije, temveč vključuje ob vseh kliničnih pregledih in laboratorijskih preiskavah še podporo pri prehrani, gibanju in psihološkem počutju. Cilj je namreč dolgoročno izboljšanje presnove in zdravja skozi celostno življenjsko obodbje, ne le trenutno znižanje številke na tehtnici.
